PARTNERSTVO IN KONFLIKT V ODNOSU


Kaj se dogaja med nama? A nama bo uspelo ohraniti odnos?

Terapevtski pogled na partnerski odnos in konflikte, ki se prebujajo v odnosih.

Partnerski konflikt kot priložnost za poglobitev odnosa.

1. Začetek odnosa in pomen koflikta

Partnerski konflikt prepreka ali most med nama? Čeprav se mogoče zdi, da je konflikt prepreka v odnosu preko katere partnerja ne bosta mogla iti, se lahko kasneje izkaže, da je bila to priložnost poglobitve odnosa.

Konflikt igra pomembno vlogo na poti grajenja odnosa med dvema posameznikoma, ki stopata na skupno pot, v odnos.

Pa poglejmo najprej, kaj se zgodi na začetku odnosa, v fazi zaljubljenosti in kaj pravzaprav par pripelje skupaj, kaj jima je v resnici privlačno pri drugem. Veliko ljudi verjame, da jim je drugi privlačen, ker se zgodi neka kemična reakcija in zelo težko pojasnijo oz. razložijo to, kar takrat občutijo. Zdi se, da se s to osebo že dolgo poznajo, da jih prvič v resnici nekdo vidi, sliši in sprejma take kot so.

Gostečnik o privlačnosti pravi, da se to ne zgodi na zavestni ravni ampak nezavedno. To pomeni, da se takrat prebudijo nezavedne pretekle izkušnje iz mladosti. Privlačno jim je vzdušjeiz domače družine, ki se ponovno prebudi ob drugi osebi. Tako se v partnerskem odnosu prebudijo in ponovijo vzorci vzpostavljanja odnosa v otroštvu. Tukaj je pogosto mišljen odnos z mamo v prvih treh letih življenja. Vendar je lahko tudi druga pomembna oseba, če mama ni prisotna. Ponovitev vzdušja se zagodi z namenom, da bi stare rane prepoznali in jih nato na nov način rešili (Gostečnik, 2015, 16)

Od tukaj bi lahko rekli izhaja ta občutek, da se zdi, da osebo že poznamo in se z njo počutimo povezani na globlji in močni čustveni ravni. Občutimo domačnost, poznano iz domačega okolja iz primarne družine. Romantičen odnos z odraslo osebo pa prebudi te zgodnje spomine, ki so globoko vpisani v naše telo. S temi izkušnjami vstopamo v vse nadaljne odnose, še posebej v pratnerske odnose, ker so že po sami osnovi zelo intimni.

Po zaljubljenosti se par v odnosu sreča z drugim na povsem drugačen način. Lastnosti posameznika, ki so mu bile na začetku privlačne in so jih pri drugem cenili ali celo oboževali, sedaj postanejo moteče in lahko celo temelj konflikta. Pravimo, da v zaljubljenosti gledamo skozi rožnata očala, kjer so naše potrebe izpoljnene, počutimo se sprejete in ljubljene. Kasneje pa ta »očala« odložimo in partnerja prvič vidimo takega kot je. Zaljubljenost nam obljublja, da bodo potrebe izpolnjene in na začetku na nek način tudi so. Nato pa do izpolnjenosti ne pride, kar pa privede ko konflikta (Stare, 2016, 21). V preteklosti je bil odnos med moškim in žensko drugačen, saj se je od ženske pričakovalo, da se možu podredi in tako, je lahko zmotno misliti, da je bilo konfliktov manj. Konflikt sam po sebi ni nekaj slabega, pomembno je, da se znamo z njim soočati in ga na pravi način rešiti (Žigmund, 2016, 11) .

2. Vloga konflikta v partnerskem odnosu in kako se partnerji z njim soočajo.

Po SSKJ je definicija konflikta »duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj«. V konfliktu se tako počutimo nemočni, razgaljeni in zelo ranljivi.

Pogosto je konflikt nekaj, kar je v očeh posameznika ovrednoten kot negativen, naporen in rušilen za odnos. Konflikta se lahko posameznik tudi boji in se mu zato izogne, kar pa ni nujno dobro za njegovo psihično stanje, kot tudi ne za partnerski odnos. Na ta način, nestrinjanje in lastno počutje ostaneta prikrita in neizražena. To tako ostaja med njima kot “tempirana bomba”.

Določena stopnja konflikta v odnosih je sprejemljiva oz. se ji ne da izogniti. Lahko bi rekli, da je konflikt del odnosa. V konfliktu se krešejo mnenja, izražajo čutenja in doživljanje posameznika. Pomemben je seveda pristop in vrsta komunikacije, ki je takrat uporabljena.

Skoraj vsi so na določeni točki svojega življenja kdaj doživeli oz. se počutili “ranjene”, “izneverjene”, “razočarane” ali “izdane” s strani partnerja ali partnerke (Finchman F., Beach and Davila, 2004).

Konflikti so del odnosa, pomemno je, da ne gredo predaleč, v verbalno ali celo fizično obračunavanje in merjenje moči med partnerjema. Konfikte pogosto enačimo z nasiljem in tako spregledamo pozitivne lastnosti reševanja konfliktov in kaj odnosu lahko prinese, če partnerja znata na spoštljiv način skregati, spregovoriti o svojem razmišljanju, prepričanju in vrednotah (Stare, 2016, 19). Pomembna sestavina ustreznega razreševanja konflikta je tudi sposobnost empatičnega doživljanja druge osebe. Sposobnost poglobitve v doživljanje drugega, v njegovo trpljenje in mu pri tem dati podporo (Strnišnik, 2015, 5)

3. Vedenja, ki konflikt aktivirajo in načini soočanja s konfliktom

Tako moški, kot ženske v partnerskem odnosu prispevajo oz. naredijo nekaj, kar drugega razjezi in spravi v stisko. Buss pravi, da je 15 različnih virov za jezo in stisko v pratnerskem odnosu. Ti viri so: pomilovanje, posesivnost in odvisnost, zanemarjenost in zavrnitev, zloraba tako fizična kot verbalna, nezvestoba, nespoštovanje oz. neupoštevanje partnerja, pomembnost telesnega zgleda, menjavanje razpoloženja, kaznovanje s spolnostjo oz odtegnitvijo le te, seksualiziranje drugih oseb, zloraba alkohola, ki v odnos vnaša čustveno nedostopnost, raztresenost, kritiziranje zunanjosti partnerja, spolna agresivnost in postavljanje sebe na prvo mesto (Buss, 1991, 666). Vse to zaščiti posameznika, pred ranljivostjo in bližino.

Hendrix navaja tri iracionalna prepričanja, ki v partnerskem odnosu vodijo v konflikt:

  • Posameznik pričakuje, da bo partner sam ugotovil, da ni imel prav in da ga je močno prizadel. Brani se tako, da partnerja tudi sam napada in mu povzroča bolečine. Na ta način bo spoznal, da potrebuje ljubezen in izpolnitev njegovih želja.

  • Posameznik od drugega pričakuje, da bo vedel kaj so njegove želje in jih tudi uresničil. Partnerja ne želi prostiti za izpolnitev želja, saj verjame, da mora to narediti sam, če ga res globoko ljubi in ceni.

  • Partner si drugega lasti in pričakuje, da se mu podreja in v celoti pripada. Njega samega pa sprejema takega kot je.

Pričakovanja opisana zgoraj temeljijo na odnosu otrok starš, kjer je otrok v neenakovrednem položaju in je starš zanj odgovoren. To prenese v odrasel odnos in tako pričakuje, da bodo njegove potrebe uslišane, če bo le dovolj odločen in vztrajen (Stare, 2016, 22)

Neuspešno soočanje s konflikti v partnerskem odnosu prinaša nezadovojstvo, včasih celo razpad zveze. Pogosto pa se zgodi, da posamezniki ostajajo v odnosih, kjer je stopnja zadovojstva zelo nizka. Podobno se pozneje dogaja tudi v zakonski dinamiki, kjer se zakonca zaradi globoko nerazrešenih bolečih vsebin neprestano zapletata v konfliktni odnos, poln jeze, besa in terorja. Ta konflikt, je obrambni mehanizem ki ju varuje, da se jima ni treba soočiti z občutjem zavrženosti, neljubljenosti in nezaželenosti (Gostečnik 2015, 43).

Ljudje določena čustva lažje prenašajo od drugih. Sanford pravi, da lahko ločimo čustva na “težja” (npr. jeza naveličanost, nerviranost) in “mehkejša” (žalost, prizadetost, zaskrbljenost in razočaranje). Na težja čutenja se slabše odzovemo in je tako večja verjetnost slabše komunikacije, ki konflikt samo poslabša. Razlika je v tem, da težja čutenja nosijo sporočilo grožnje in moči, medtem ko pri mehkejših doživimo sporočilo prizadetosti z ponudbo povezanosti (Sanford, 2012,297).

Bližnji odnosi igrajo pomembno vlogo v našem življenju in vplivajo na kvaliteto in zadovoljstvo v življenju posameznika. Kljub pozitivnim vplivom bližnjih odnosov na duševno zdravje in dobrobit posameznika, se konflikt pogosto prebudi v večini intimnih odnosov.

Konflikt znotraj intimnih odnosov je vreden podrobnejšega ogleda, saj ima način razreševanja le—tega, pomembne implikacije za stabilnost in funkcioniranje zveze in osebne dobrobiti posameznika v partnerstvu. Pravilen pristop h konfliktu lahko vodi k izboljšanju intime in zadovoljstva v paru (Ross, 2015, 3).

Pari z nizkim zadovoljstvom v zvezi, se nagibajo k bolj neučinkovitim pristopom razreševanja konfliktov. Ta pristop vključuje določena vedenja posameznika, ki vodi k izbruhom in slabim načinom razreševanja konfliktov. Konflikt ju oddalji, počutita se nerazumeljena in ponovno ranjena.

Gottman navaja ključna vedenja, ki so izvor nelagodja in nefunkcionalnosti v zvezah z štirimi jezdeci apokalipse. Ta model vključuje štiri vedenja, ki jih partnerji v zvezi uporabljajo: kritiko, zaničevanje, obrambni mehanizem in prekinitev odnosa z umikom vase in tišino. Ti načini komunikacije v odnos vnašajo stres, slabo počutje in nefunkcionalnost (Ross, 2015, 4).

Večina komunikacije v odnosih je neverbalne oblike in to kar 90%. Neverbalna komunikacija vnaša veliko informacij o tem, kaj sogovornik v resnici želi sporočiti drugemu, v našem primeru, svojemu partnerju oz. zakoncu. Neverbalna komunikacija vključuje telesno govorico, obrazno mimiko, ton glasu in hitrost govorjenja. Poskrbi za prenos informacij glede počutja posameznika, regulira interakcijo oz. na kakšen način bo interakcija potekala in s tem določa obliko odnosa. Z intimnim partnerjem je komunikacija drugačna kot z neznancem ali sodelavcem. Z bližnjimi si ponavadi sedimo bližje, se jih več dotikamo kot nekoga, ki ga poznamo zelo površinsko. (Bailey, 2009, 2)

Po modelu relacijske družinske terapije dr. Christiana Gostečnika je pot iz konflikta razreševanje notranjega konflikta na osebni ravni, saj posameznik v intimen partnerski odnos prihaja z čustveno izkušnjo iz zgodnjega otroštva. V primarnem odnosu se je vzpostavila ali varna navezanost na mamo ali pa nevarna oblika navezanosti. To pa sedaj določa način povezovanja s partnerjem. Konflikt v odnosu osvetli primarni odnos z mamo, vzpostavljen v otroštvu.

4. Primer: konflikt med partnerjema in kako se preko njega povezujeta

Primer predstavlja partnerja, ki živita skupaj in imata dva otroka.

Konflikt med možem in ženo, kjer se vse vrti o skrbi za otroke in o strahu pred bližino. Tako ohranjata »varno razdaljo« med njima. Nefunkcionalni odnosi iz primarne družine obarvajo pogled posameznika. Boji se, da se bo preteklost ponovila. Zato se zaščiti pred bolečino, ki jo je nekoč že doživel.

Gospaje bila že od zgodnjih let zavržena in zlorabljena. Razvila se je nevarna navezanost, kjer bližnji intimni odnosi prebujajo ogromno strahu pred bližino in nezaupanje drugemu. Prisoten je tudi strah pred osamljenostjo. To je nekaj, kar je mala deklica doživela že zelo zgodaj v svojem življenju. Nikoli ni vedela, kaj se bo zgodilo in če bo lahko računala na starše, da ji bodo stali ob strani.

Mož, ne zna in telesno ne zmore biti ob ženi, saj ga njena potreba po bližini duši in preobremeni. Zato beži v osamo in delo, kar mu nudi kratkotrajno varnost. Ženo doživlja kot naporno žensko, ki samo nekaj zahteva, njega pa ne razume in ne vidi. Tako se mu ponovi njegova otroška zgodba polna žalosti, zavrženosti in obupa. Vzdušje nevrednosti in nemoči ob mami, ki ni znala videti majhnega fantka in njegovih potreb. Še več moral je biti mamin rešitelj in zaveznik.

Primer konflikta v partnerskem odonsu – prepir o skrbi za otroke.

Žena:»Kje si bil, ko sem jaz skrbela za otroke in jih vozila v vrtec, na aktivnosti?«

Mož: »Delal sem!« (čuti se jezo)

Žena: »A skrb za otroke ni delo? Eno in isto, vedno ista stvar, za vse sem sama...« (žalost)

Mož: »Vidite, kako je pri nas, vedno sem jaz kriv, ne morem več tega poslušat.«

T: (v telesu se čuti napetost, jeza) Srce razbija, roke so napete. Se čutite zelo nerazumljeni, se zato umikate v delo?«

Mož: »Enostavno ne zdržim več, grem delat, tudi doma se umaknem v svoj prostor. Samo, da imam mir. Preveč je, požrla me bo.«

Partnerja se z konfliktom zaščitita pred bližino, saj ju je strah, da bi drug drugega videla v vsej svoji ranljivosti. Konflikt ju zaščiti pred ponovnim doživetjem bolečih ran iz preteklosti, kjer sta prvič doživela zavrnjenost, spregledanost, neljubljenost.

V spodnjem prikazu primera, dialogu lahko vidimo uporabo terapevtskih tehnik v procesu terapije, regulacijo čutenj in dvojno zavedanje. Terapevt iz tu in sedaj vnaša spomin iz preteklosti in ju povezuje. Hkrati pa postavlja jasne razmejitve.

Žena: »Samo tvoje bližine si želim.« (pove možu) Kako grozno je to slišat, me opisuje kot, da sem pijavka. Pogrešam ga, on me pa vedno znova odrine, kot da bi mu bila odveč.« (terapevtu)

T: »To tako boli, ko je vaše zanimanje doživeto kot posesivnost in pritisk. Srce razbija in roke so potne. Se človek, kar umakne in bi samo jokal. Kje je to majhna punčka že doživela?«

Ž: »Ja tako pogosto sem bila sama, vsem odveč, vsi so samo govorili, da nimajo časa, da naj se umaknem...«

T: »Ni nihče videl tiste punčke, se zanimal zanjo, je morala kar vse razumet, da so vsi tako zaposleni...«

Ž: »Ja vse je morala razumet....«

T: »Tako se je matrala, poskušala vedno znova najti pravi trenutek, da bodo starši bili z njo...«

Ž: »Pa nikoli ni bilo, nič ni bilo prav.«

T: »Kam pa je šla punčka, ko je bila žalostna? Je bil kakšen pliško?«

Ž: »Sem imela zajčka, samo to igračko sem imela... »

T: »In je njemu vse povedala, je zajček videl solze in žalost punčke?«

...

M: »Nisem vedel...tudi ti veš kaj pomeni biti sam.« (pove ženi)

T: »In se tukaj vse tako ponovi med vama, ponovno ostanete sama, preveč morate razumet? Da vas tudi mož sedaj odriva proč in kaže, da ste mu odveč? Je zelo poznano to? Ta nemoč, nerazumljenost. Je stvar preteklosti, vse to je že minilo, sedaj se samo ponovno prebuja, v upanju, da bi se bo razčistilo. Sedaj ste na varnem, sedite v varnem prostoru, ste odrasla ženska, imate moč, sedaj lahko naredite drugače. Vam gospod, pa žena s svojim pogrešanjem nehote prebudi vašo mamo, ki je bila tako naporna za vas. Se telo tako avtomasko odzove z odporom. Oba imata vse možnosti, da naredita tokrat drugače.«

5. Zaključek, konflikt kot priložnost za odnos

Partnerski konflikt je priložnost oz. orodje s katerim terapevt dobi vpogled v družinsko dinamiko posameznika in njegovega partnerja. Neželene lastnosti, občutja in doživljanja pri sebi, ki jih je posameznik globoko zakopal vase in jih ignoriral , ker so bila preveč boleča, sedaj jih pripisuje partnerju v upanju, da bo to tokrat drugače sprejeto. To se ponavlja tako dolgo dokler se to ne razreši na nov način, polen razumevanja in sočutja, ki ga posameznika razvijeta najprej do sebe v svoji notranjosti nato pa še drug do drugega na medosebni ravni, v odnosu, ki ga ustvarjata. To ju poveže, zbliža in utrdi njun odnos. Bolečina iz preteklosti je tako velika priložnost za odnos, za razrešitev bolečih ran preteklosti. Na prvi pogled lahko konflikt deluje kot nekaj neželenega, bolečega, včasih celo povod za razpad odnosov. Na podlagi primera in teorije smo lahko videli kako v terapevtskem procesu konflikt dobi drug pomen. Bolečina iz preteklosti je tako lahko velika priložnost za odnos in za razrešitev bolečih ran.

Odpuščanje sebi in svoje lastne preteklosti je pot do odpuščanja drugemu in priložnost sprejemanja drugega kakršen je.

Odpuščanje drugemu za prizadejane rane, mora biti najprej priznanje, da je nekdo bil ranjen, da se potem to lahko odpusti. (Enright & Coyle, 1998 v Fincham, Beach & Davila, 2004, 72) Paradoksalno je tako lahko konflikt, ki je ovrednoten kot nekaj negativnega in zelo bolečega, priložnost za osebno rast posameznika. Konflikt posamezniku nudi priložnost razrešitve osebne travme oz vzorcev, ki so se vzpostavili v otroštvu in se sedaj ponovno prebujajo v intimnem romatičnem odnosu. Pomembno je ozaveščanje družinskih vzorcev in doživljanja primarne družine, ki se je tako globoko vpisala v organski spomin posameznika z vzpostavitvijo navezanosti med mamo in otrokom. Nevarna oblika navezanosti tako ponuja preko konflikta priložnost, da posameznik najprej ozavesti obliko navezanosti na pomembne druge in nato iz teh primankljajev zraste.

Nezadovoljni pari težje razrešujejo konflikt. Na slabo komunikacijo lahko vplivajo: izmikanje dejanskemu problemu, ki ga je potrebno nasloviti, neposlušanje in prekinjanje partnerja, predvidevanje, da lahko partner bere njegove misli ter iskanje krivca. (Bailey, 2009, 3) Z izboljšanjem komunikacije in ozaveščanjem lastne preteklosti lahko partnerski odnos postane priložnost preoblikovanja starih vzorcev, v vzorce, ki bodo posamezniku koristni. Odrasla oseba ima priložnost in moč, narediti odnose drugačne z zavedanjem, da so bili nekoč boleči, polni nezaupanja in nevarnosti. Ozaveščanje le tega pomaga, da razmejijo odnos staršev od lastnih odnosov in lastnega doživljanja. Začnejo graditi odnose na način, ki si ga sami želijo. Dobri odnosi vsebujejo spoštovanje, ljubezen in dostojanstvo drugega, so odnosi, kjer sta se dva posameznika odločila, da je odnos vreden truda. To ni nekaj, kar bi se zgodilo, kar samo od sebe. Ne, dober odnos, je odnos trdega dela in zavestne odločitve, da bosta to storila. Pomeni pa tudi, da bo do konflikta vseeno prišlo, le drugače bosta pristopila k njemu.

Komunikacija je usmerjena na spoštljivo poslušanje partnerja, uporabo stavkov, ki govorijo o lastnem doživljanju in ne kritiki partnerja, pristno izražanje lastnega počutja ter jasno izraženo spoštovanje do drugega.

Viri in literatura:

  • Buss, David M. 1991. Conflict in Married Couples: Personality Predictors of anger and Upset.Journal of Personality 59, 4: 663-688. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1774615(pridobljeno 10. Februar 2018).

  • Frank D. Fincham, Steven R. H. Beach in Joanne Davila. 2004. Forgivness and Conflict Resolution in Marriage.Journal of Family Psychology 2004, Vol 18, No. 1, 72-81. https://www.researchgate.net/publication/5339352_Forgiveness_and_Conflict_Resolution_in_Marriage(pridobljeno, 10. Februar 2018).

  • Gostečnik, Christian. 2015. Inovativna relacijska zakonska terapija. Ljubljana: Brat Frančišek: Teološka fakulteta: Frančiškanski družinski inštitut.

  • Gostečnik, Christian. 2013. Relacijska paradigma in klinična praksa. Ljubljana: Brat Frančišek: Teološka fakulteta: Frančiškanski družinski inštitut.

  • Inštitut za slovenski jezik Frana Removša ZRC SAZU, Slovar Slovenskega knjižnega jezika, 31 October, 1999, http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dkonflikt*(pridobljeno 15.2.2018).

  • Jaclyn Ross. 2015. The role of Power in conflict in Adult Close Relationships. Dietrich College Honors Theses. Research Showcase @ CMU. http://repository.cmu.edu/do/search/?q=author_lname%3A%22Ross%22%20author_fname%3A%22Jaclyn%22&start=0&context=513340&facet=publication_facet%3ADietrich%20College%20Honors%20Theses#(pridobljeno 9. februar 2018).

  • Sandra J. Bailey. 2009. Couple Relationships: Communication and Conflict Resolution. A self-Learning Resource From MSU Extension. No. 1-3. https://www.msuextension.org/health/documents/MT200917HR.pdf(pridobljeno 12.2.2018).

  • Sanford, Keith. 2012. The Communication of Emotion During Conflict in Married Couples. Journal of Family Psychology 2012, Vol. 26, No. 3, 297-307.

  • Stare, Urška. 2016. Vloga in pomen empatije pri doseganju odpuščanja in sprave v partnerskih konfliktih. Ljubljana, Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani.

  • Strnišnik, Mojca. 2015. Empatija, uspešnost reševanja partnerskih konfliktov ter zadovoljstvo z odnosom. Ljubljana, Teološka fakulteta.

  • Žigmund, Katja. 2016. Soočanje s konflikti v partnerskem odnosu. Ljubljana, Pedagoška fakulteta.

Featured Posts
Recent Posts
Archive
Search By Tags
Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Twitter Basic Square
  • Google+ Basic Square