ZAKONSKA IN DRUŽINSKA TERAPIJA TAŠA

 

Kako vzgajati otroke, na način, da ste jim starši v oporo? #1

​

Danes se veliko govori o sočutnem starševstvu in o tem kako je treba otroke razumeti, ko so v stiski. Stiska je namreč simptom in je tam kot opozorilo, da se z otrokom nekaj dogaja.

Mogoče se vprašate, kaj to pravzaprav pomeni, sočutno starševstvo? Mogoče se vam porodi ob tem jeza, ker vam to daje občutek, da je potem treba otrokom vse dovoliti, da to pomeni vzgajati brez mej, itd…

Verjamem, da ni enostavno narediti preobrata in začeti vzgajati drugače, še posebej takrat ne, ko se v nov način vzgoje ne verjame.

Še posebej se zatakne pri tem, da so starši sami bili vzgojeni v popolnoma drugačni vzgoji, ki je bila stroga in prav nič popustljiva. Mogoče je celo vključevala udarce… in mnogo odraslih lahko še danes slišimo, da verjamejo, da so si to zaslužili in da jim sedaj prav nič ne manjka, ker so to doživeli.

V tem pogledu je sočutno starševstvo lahko razumljeno kot nekaj popustljivega oz mogoče celo nerazumnega.

 

Sprejemanje lastne preteklosti za lažje razumevanje doživljanja otrok…

Večina staršev je prepričanih, da je pretklost v preteklosti, da so z njo opravili in da res nima smisla tega pogrevati?
Zgodi pa se ravno to, da nam otroci začnejo prebujati stvari, ki so vam najbolj ranjive in o katerih odrasli ne želite razpravljati…

Prebujajo vam lahko vase strahove, npr. staršem se ni bilo dovoljeno jeziti, sedaj pa se njegov otrok pogosto jezi in staršu se to zdi nerazumljivo, še manj pa lahko to vidijo kot pozitivno. S tem se v vas prebudi krivica, ki je bila storjena, ko je bila vam odvzeta jeza. S tem imate ponovno priložnost poglobiti se v to, kaj za vas to pomeni. Ali lahko sprejmete jezo pri vašem otroku, čeprav vam tega ni nihče dovolil?

Zelo dobro je vedeti, da vam otroci dajo novo priložnost, da se soočite s stiskami iz vaših otroštev…kaj je za vas pomenila šola, prijateljstvo, ste komu pripadali, ste se počutili sprejete ali osamljene in izločene? Kje so bili takrat vaši starši, so si vzeli čas za vas, za vaše stiske? Kaj pomeni biti oče in kaj mama, ob vašem otroku?

Vse to se v vas nezavedno prebudi, ko vaš otrok noče v šolo, nima prijateljev, se težko vklopi v družbo, ima težave z matematiko ali angleščino, ravno tako kot nekoč njegov oče ali pa mama…

​

Otrokom lahko najbolj pomagate s tem, ko se vi sami podate na pot samodkrivanja…

Se vam to sliši smešno oziroma si mislite, kdo pa ima čas početi še to? Poleg službe, šole, obšolskih dejavnosti, vgoje otrok itd se mogoče res zdi, da ni časa, da bi se lahko posvečali sami sebi in si vzeli čas zase.

Ravno to, pa je izrednega pomena. S tem ko si vzamete čas zase, otroku pokažete, da je to pomembno in vredno. S tem ga naučite, da spoštuje sebe, svoje telo, da je ok razmišljati o tem kdo si.

​

…skupaj nam bo lažje začeti

Verjamem, da je težko začeti in še težje pri tem vztrajati, zato se bomo na novo pot zavestnega starševstva podali skupaj. To bomo storili tako, da bomo temu obratu posvetili več člankov, ki bodo govorili o tem, kako lahko stopimo na novo pot, kaj lahko storimo in kako sploh začeti kaj takega?

Velik korak je že to, da si tega želite in ste za to pripravljeni nekaj narediti, v to vložiti trud. Otroci vam bodo hvaležni. Čez čas boste mogoče ugotovili, da boste hvaležni tudi sami sebi, ker ste s tem največ naredili zase in si tako omogočili uživanje v odnosu z vašim čudovitim otrokom oziroma otroci.

​

Vse dobro vam želim!

​

V razmislek:
Vzemite si pet minut časa zase in razmislite, kaj vam kot otroku pri vzgoji vaših staršev ni bilo všeč oz. česa kot starš danes v odnosu do svojih otrok ne bi želeli ponavljati in kaj bi želeli storiti bolje pri opravljanju te zahtevne naloge "starševstva".

Postavljanje podobnih vprašanj in vaši odgovori nanje so prvi korak k zavedanju in prenehanju ponavljanja "slabih" vzorcev, ki jih kot starši nezavedno prenašamo na svoje otroke in začetek sprememb, ki nas postopno vodijo k boljšemu razumevanju samega sebe ter posledično svojih otrok in njihovih stisk. Ko jih bomo razumeli, jih bo mogoče lažje reševati in ustvarjati srečno, spodbudno družinsko življenje tako za otroke kot za starše.

​

​

​

KAKO ZAČETI Z ZAVESTNIM STARŠEVSTVOM? #2

 

“Vzgajanje vaših otrok na zavesten način pomeni, da se obrne pozornost iz popravljanja otrok, na vas starše, na vaše delo, da začnete vzgajajti sami sebe… S tem boste dvignili sebe, na najvišjo možno raven zavestnosti.” (Dr. Shefali)

​

V prejšnjem članku smo razmišljali o tem kaj ta tema »Zavestno starševstvo« sploh pomeni.

 

...Kako se podati na to pot? Se splača začeti nekaj na novo?

Kako se podati na pot odkrivanja svoje lastne vzgoje in odnosa do svojih otrok? Do zavedanja prispemo, ko se pričnemo spraševati, ali v svojem odnosu in ravnanju do svojih otrok delujemo v duhu zavestnega starša, in v dobrobit otroka?

Če ugotovimo, da naši načini vzgoje ne delujejo, je smotrno premisliti, kaj bi se dalo spremeniti, kako k vzgoji pristopiti drugače.

 

...Kako začeti?

Najprej je dobro ozavestiti načine pri vaši vzgoji, kateri ne delujejo oziroma pri katerih opazite, da vas pustijo nemočne...

Pristopate k vzgoji avtomatično? To pomeni, da otroke vzgajate spontano in se o tem ne sprašujete, zakaj naredite tako in ne drugače?

Je vzgoja nekaj, kar se prenaša iz generacije v generacijo? Ste se kdaj zasačili in pomislili, da ste nekaj naredili ali rekli tako kot je nekoč vaša mama ali pa vaš oče vam? Je to prebudilo mogoče spomin iz otroštva, najstništva, ko ste si obljubili, da ne boste nikoli taki kot je bila vaša mama/oče...

 

…Najprej se morate zavedati...

Na kakšen našin vzgajate, ali se prenašajo stari vzorci, kako pristopate k vzgoji.

zavestno starševstvo vam bo osvetlilo predvsem vašo vzgojo, ki ste je bili deležni in kako se počutite vi ob tem ko pomislite na vaše starše…

 

Mogoče se boste vprašali, zavedati se česa? Kaj sploh pomeni zavedati se in kako bi lahko ta beseda imela vlogo pri vzgoji… Na prvi pogled se lahko zdi, da vzgoja enostavno je in nima smisla zgubljati besed kakšna oz se o tem začeti spraševati.

Če še niste, a želite postati zavesten starš in vzgoji svojih otrok posvečati več pozornosti, potem se vprašajte:

1. Na kakšen način komuniciram s svojimi otroki?

Kakšne BESEDE, ENERGIJO in TON uporabljam, ko se z njimi pogovarjam?

Ko se pogovarjate s svojim otrokom, kontrolirate svojega otroka ali se z njim poskušate povezati, ga razumeti, se zanimati za njegova doživljanja?

Za lažje razumevanje, primeri stavkov, ki izražajo kontrolo:

• Takoj pospravi!

• Poslušaj me!

• 1000 krat sem ti že rekla…

• ne sprašuj zakaj, samo naredi kar ti pravim!

 

Če se z otrokom najprej povežete in jim šele na to poveste, kaj morajo narediti, bo s tem otrok dobil občutek, da je slišan in da njegov glas šteje…

Stavki, ki so empatični in ljubeči:

• Vidim lahko, da si utrujen/a…

• Razumem, da se tako počutiš…

• Povej mi, kaj se dogaja?

 

Takrat, ko starši uporabljate kratke stavke, polne navodil in ukazov, se otrok avtomatično upre in tako ne sodeluje na način, ki ga vi starši pričakujete.

Torej: zelo pomembno je, kako pristopite do vašega otroka.

Že malenkosti lahko naredijo veliko spremembo...

​

TRENUTKI V KATERIH LAHKO OTROKA »PODPRETE« ALI PA »ZLOMITE«

Dr. Shefali nam v knjigi »Zavestni starš« navede zelo lep primer, kako pomemben je odziv starša na nek dogodek...

In sicer, zgodba gre takole...
Nekega jutra, je deklica zbudila svojo mamo in ji vsa navdušena povedala za obisk zobne vile. Hčerka je mami rekla, nj pogleda pod vzglavnik, ker ji zobna vila tam nekaj pustila. Pod blazino je bila polovica dolarja, ker je drugo polovico zobna vila dala pod vzglavnik očetu.

Deklica ni razmišljala o vrednosti denarja ali o tem, ali bo na mamo naredila vtis, s tem ko bo delila dolar. Prav tako je ni skrbelo, da bi starša zbudila prezgodaj. Deklica je bila enostavno čudovit, ustvarjalen otrok, ki je srečno izražala svojo radodarnost. Radostna je bila ob misli, da je zobna vila enkrat za spremembo obiskala njene starše in jih obdarovala. Težko je čakala jutro, ko bo lahko videla svoja starša, kako sta presenečena in tako je že zelo zgodaj stekla v njuno sobo.

Mama se je v tistem trenutku zavedla, da je v situaciji, kjer se lahko na otrokovo  dejanje odzove na dva različna načina.

Kot starši ste večkrat postavljeni pred možnost, kjer se lahko na otroka odzovete, kot na resnično osebo, ki ima velik razpon čustvovanja, upanja, strahov, domišljije, itd. 

Pogosto pa se zgodi, da se starši ujamete v svoje obveznosti in v takih trenutkih prevlada potreba po naučiti otroka o vrednosti nečesa, in se tako spregleda njegovo bistvo, njega samega. V tem primeru o vrednosti denarja oziroma o tem, da je strgan denar brez vrednosti.

Zgodba nam prikaže, kako se lahko v nekem vsakdanjem trenutku, kot starši odločate ali boste svojega otroka skrbno negovali ali pa zaznamovali, ga »zlomili«.

Dekličino željo, ko je dobljeni denar strgala na pol zato, da sta oba starša dobila enako, lahko vidimo kot tratenje denarja. Prostor, kjer je nujno potrebno otroka naučiti o vrednosti denarja in o tem, da denar ne raste na drevesu...

Lahko se gre še korak dalje in otroka kaznuje za njegovo dejanje. To bi bil primer, kako otroka »zlomimo«.

 

Kot zavestni starši bi ravnali lahko tako…

Isto situacijo pogledamo z druge strani in vidimo tam deklico, ki je ljubeča, radodarna in skrbna. Svoje veselje je želela deliti s svojimi straši, le-ti pa so se na njeno ravnanje odzvali z odobravanjem, veseljem in ji izkazali zadovoljstvo. Na tak način negujemo otrokove pozitivne kvalitete, poleg tega pa otrok s tem dobi občutek vrednosti, ljubljenosti in potrditve.

Tak otrok bo v svet vstopal samozavestno, ponosno in pogumno.

Z vprašanji se lahko obrnete na mail: tukajsem.zate@gmail.com

​

Želim vam vse dobro.

mag. ZDŠ, Taša Cucek

​

​

​

MOČ MALIH KORAKOV NA POTI K ZAVESTNEMU STARŠEVSTVU   #3

 

V prejšnjem članku “Kako začeti z zavestnim starševstvom” ste stopili na novo pot, na starševstvo ste začeli gledati drugače…

Najprej pregled preteklih korakov na poti k zavestnemu starševstvu…

V preteklih člankih smo se spraševali o starševstvu in komunikaciji z vašimi otroki. Za svoj razmislek ste uporabili spodnja vprašanja:

1. Kaj vam kot otroku pri vzgoji vaših staršev ni bilo všeč oz. česa kot starš danes v odnosu do svojih otrok ne bi želeli ponavljati?

2. Na kakšen način komuniciram s svojimi otroki?

 

Kakšne BESEDE, ENERGIJO in TON uporabljam, ko se z njimi pogovarjam?

Spregovorili smo tudi o pomembnosti naših reakcij in kako lahko le-to vpliva na doživljanje vaših otrok.

Pomembnost naših reakcij na otrokova dejanja…
vsakdanji trenutki v življenju, nam dajo ogromno priložnosti, kjer lahko otroke “podprete” ali pa “zlomite”!

Danes nadaljujejmo pot k zavestnemu starševstvu… z novimi koraki

Danes se bomo posvetili besedi NE:

​

1. Kako pogosto preko dneva rečete vašemu otroku NE?
   Včasih rečemo ne, ker je to enostavno preprostejše in vzame manj časa… NE rečemo tudi, ker nam to daje občutek nadzora in se s tem ne pustimo motiti pri vsakodnevnih obveznostih…

…dobro je, če se takrat lahko zasačimo in se vprašamo: “čemu pravzaprav pravimo NE?”   Čigavi potrebi ustrežem s tem? Moji ali otrokovi?

​

Poglejmo si primer za boljše razumevanje…
Po spletu oziroma socialnemu omrežju kroži filmček, ki zelo dobro ponazori to situacijo, verjetno ste to že zasledili. Film prikazuje starša in otroka. Fantek star 8 let pride večkrat do očeta in se želi z njim igrati. Oče je enkrat na telefonu, drugič popravlja avto in tako otroku reče: “ne zdaj sin!”

Nato se situacija preseli v otrokova najstniška leta. Takrat oče začuti potrebo po sinovi družbi. Opazimo lahko, da tokrat sin reče očetu: ne zdaj oče!”.

​

Video si lahko pogledate na tej povezavi: https://www.facebook.com/brightside/videos/979260828869327/?hc_ref=PAGES_TIMELINE

 

Dobro je vedeti…
Nasilje nad otroki – trajne spremembe v delovanju otrokovih možganov

“V raziskavi Zveze prijateljev mladine Slovenije iz leta 2005 pa je kar tri četrtine staršev menilo, da je blažje telesno kaznovanje otrok vzgojno upravičeno.

Zatiskanje oči in pilatovsko umivanje rok, češ da pri nas z otroki ravnamo “lepo”, torej ne drži. Tudi otroci v Sloveniji so žrtve nasilja, ki se večinoma dogaja znotraj družine, za štirimi stenami. Večinoma gre za discipliniranje, ki pa je lahko tudi telesno, kruto in ponižujoče kaznovanje.” (Bergant, revija ISIS, 2016)

Pomembno je vedeti, da nasilje tako fizično, čustveno in besedno, pusti posledice na delovanju otrokovih možganov. To lahko privede do prilagoditvenih motenj in vedenjskih težav. To se lahko kaže tako, da se otrok ne zmore oddaljiti od svojih staršev in prosto raziskovati svet. Na zunaj otrok deluje neprilagojeno oz nefunkcionalno. (pov, Revija ISIS, 2016)

Nasilje v vseh oblikah, kaže na starševsko nemoč in je nsprejemljivo. Povzroči samo to, da se krog nasilja nadaljuje, saj ga na tak način prenašate na mlajše generacije.  Vzemite si čas in pokažite otrokom, da se lahko pri vzgoji uporabi druge načine, ki so spoštljivi tako do vas staršev, kot seveda tudi do vaših otrok.

Vse dobro vam želim.

​

mag. ZDŠ, Taša Cucek

​

​

POMEMBNOST REKACIJ  #4

​

“Starši, se zavedate, kako veliko vpliva ima vaša energija na vaše otroke? Uporabljajte to energijo v dobro vas in vaših otrok!” (Dr. Shefali)

​

Preko prvih treh člankov je bila pozornost usmerjena na komunikacijo! Na kakšen način komunicirate z otroki in katere besede uporabljate. Kako pogosto rečete ne svojim otrokom.

Danes se bomo usmerili na besedo JA.

​

Posvetili se bomo vprašanju…

1. Kako pogosto preko dneva, rečete svojemu otroku JA?

Takrat, ko svojim otrokom rečete ja, odprete prostor, kjer se vaš otrok počuti povezan z vami in sprejet.

To seveda ne pomeni, da vedno rečete ja in ne postavljate mej. Pomeni to, da jim dovolite občutiti, da imajo včasih nadzor nad določenimi stvarmi in da imajo svoj glas, da jih vi starši slišite in upoštevate…

Poskušajte najti način, da se pridružite vašim otrokom v pogovoru, preden enostavno rečete NE.

 

Korak naprej…

Dragi starši, sedaj bo vaša pozornost na tem, kako vi odreagirate. Torej na vaši reakciji.

Razumevanje vaših reakcij je ključ na poti k zavestnemu starševstvu.
Vaše reakcije so namreč zelo povezane z dražljaji na katere odreagirate. Tako se pogosto počutite, da nimate izbire pri tem kako odreagirate. Pa je res tako?

Pogosto lahko slišimo, kako starši rečejo:

Svojega otroka sem prosil  naj počisti svojo sobo, prosil sem ga 4x…to sem ga prosil/a z spoštovanjem in prijaznostjo.
Toda, ko me je moj otrok ignoriral, sem izgubil/a glavo in sem nanj začel/a kričati.

Zveni znano?

Povsem razumljivo je, da je včasih vsega preveč in staršem popustijo živci ravno pri njihovih otrocih… povsem mogoče je, da se ravno na njih sprostijo tudi frustracije iz službe ali pa drugih nezadovoljujočih odnosov.

Zavedati se morate, da to ne opravičuje vašega odziva… otrok se iz tega nauči, da je to način spoprijemanja s stresom. Ko nato otroci tako odreagirajo pa se vam to zdi nesprejemljivo…

Na stresne situacije odreagirajte tako, kot želite, da bodo nanje odreagirali vaši otroci.

Vzemite si čas in premislite, kaj je za vas sprejemljiva reakcija, ki bo ohranila vaše dostojanstvo.

​

IZZIV je sledeči…

Vaša naloga je, da v takih situacijah ne odreagirate – to pomeni, da vzamete odmore, pavze.

​

Bodite pozorni nase…

V teh trenutkih se poskušajte umiriti, upočasniti in se opazovati. Bodite pozorni na to kaj se dogaja z vami.

Pojdite po papir in svinčnik, če se ne morete zadržati in napišite, kaj se z vami dogaja. (Npr. jezen sem, želim kričati, želim si, da bi moj otrok šel živet k moji mami itd.)

S tem ko boste v stiku s svojimi občutji, se boste lažje povezali s svojimi otroci. To pa je ključno za dober odnos z vašim otrokom. (pov po, Shefali, 2016)

Vse dobro vam želim.
mag. ZDŠ, Taša Cucek

 

 

​

​

MOČ ČUSTEV    #5

 

»Sprejemanje projekcij je najmočnejše orodje v življenju zavestnega starša« (Dr. Shefali)

 

Pozdravljeni starši!

Skupaj smo stopili na pot zavestnega starševstva in preko petih člankov pogumno pogledali vase v svoja lastna prepričanja, vrednote in seveda čustva.

Upam, da najdete v teh člankih uteho, podporo, včasih pa tudi vzpodbudo narediti stvari drugače – zavestno. Verjamem, da ni enostavno sprejeti kritike oz »solenja pameti«. Pomembno je vedeti, da tukaj ni cilj iskati krivca.

To nikomur ne koristi. Gre za vas, dragi starši in za vaše otroke. Dajmo jih naučiti, da bodo čustva lahko uporabili, znali z njimi sodelovati in si tako obogatili svoje življenje.

 

Danes se bomo posvetili čustvom...

Temu, kako otroku ovrednotiti čustva, predvsem pa dati prostor tudi negativnim oziroma težkim čustvom kot so žalost, jeza, sram in strah. Pogosto se namreč zgodi, da enostavno ne vemo, kako naj bi doživljali to kar čutimo. Mislimo, da na to nimamo vpliva. Čustvo se prebudi in mi to preživimo na tak ali drugačen način. Tega nas nihče ni naučil.

 

Naša čustva nas včasih strašijo...

Če smo se že kaj naučili, smo se naučili, kako od strašljivih čustev pobegniti, se pred njimi braniti. Od njih enostavno zbežimo, se z njimi ne ukvarjamo.

 

Dr. Shefali, klinična psihologinja in psihoterapevtka se spominja, kako jo je mama vprašala: »kaj si žalostna? Zakaj jočeš? Pridi greva v kuhinjo in bova našli nekaj za jest.«

Tako se spominja svojih otroških let. Njena mama je prepričana, da to ni bila ona, da tega ni naredila.
Da ne bo narobe razumeti, tega mama ni naredila zanalašč. Samo nezavedno je prenesla vzorec na svojo hči, tako kot je nekoč na njo prenesla njena mama. Poskušala je najti način s katerim bi potolažila svojega otroka. (povz po, Dr. Shefali, 2016)

 

Dr. Shefali sedaj pove, da je potrebovala leta, da je prekinila to asociacijo, ki se je prenesla na njo v njeni družini.
Čutiš strašljiva čustva? Pojdi jest!

To se zgodi avtomatsko, postala je naša navada, naš preživetveni nagon, da ko zaslutimo žalost ali nemoč posežemo po hrani. Tako se zaščitimo pred tem, da bi čutili ta neprijetna čutenja. Hrana nam da trenutno zadoščenje, tako pozabimo, se zamotimo. Nato pa se krog ponovi, ko ponovno pride do dogodka, kjer so prebujena ta negtivna čutenja in tako ponovno posežemo po hrani. Na ta način delujejo tudi druge odvisnosti, kot so alkoholizem, droge, itd.

 

Kako ravnamo, ko strašljivih čustev ne zmoremo sprejeti pri sebi....

 Poglejmo si primer, da bo lažje razumeti.

Pomislite na otroka, ki pride objokan in žalosten domov, ker ni bil povabljen na rojstni dan svojega najboljšega prijatelja.

Kaj je vaša reakcija, odziv? Kaj bi naredili?

 

Tipične rekacije bi lahko bile:

• Kako so lahko taki?

• To bom takoj uredil/a, klicala bom njegovo mamo! Moraš biti povabljen!

• Vredu, naslednjič ga ne bomo povabili na tvoj rojstni dan!

 

V takih primerih je želja starša – popraviti otrokova strašljiva čustva! Pa ne samo zato, ker bi otroku želeli pomagati ampak tudi zato, ker se je vam staršem grozljivo soočiti s tem, da si zavrnjen, nemočen, mogoče tudi manjvreden...

 

Takrat preskočite fazo, čutiti čustva – ker so preveč grozljiva in skočite takoj na – reakcijo, rešitev problema. S tem sporočamo, da so čustva strašljiva, da nas lahko utopijo, spodnesejo in da se jim je bolje izogniti.

 

Zavesten starš ve, da so čustva...

• zdrav način, kako dobiti vpogled vase

• da so dobra tudi neprijetna čutenja, da so tam z razlogom in nam želijo nekaj sporočiti

• da so vsa čustva tako jeza, strah, žalost in veselje »normalna«

 

Naredili, rekli bi lahko:

• težko je, ko nisi povabljen

• včasih se zgodi tudi to, da nas ne povabi nekdo, ki ga imamo zelo radi, žalosten si...

• ko nam je hudo bi vse naredili, da se tako ne bi počutili, vendar sin, to so samo čustva, ki bodo minila

 

Na ta način bi naredili prostor za ta čutenja. Vi in vaš otrok bi si dovolila samo čutiti žalost, razočaranje, sram...

Ker žal krivice so na tem svetu, vseh krivic ne moremo popraviti. Včasih se je potrebno naučiti samo zdržati s temi krivicami. Dovoliti, da se jih začuti in nato gre naprej. Če jih ne čutimo se nabirajo in samo čakajo, da bodo ekplodirala, nekoč, nekje...

 

Naloga za vas starše:

Preko celega dne si zapisujte vaša ČUSTVA, pišite avtomatično, ne dvigujte pisala od papirja. Napišite karkoli vam pade na pamet. Npr. »joj ne vem kaj občutim, sedaj ne čutim ničesar« - vendar napišite tega eno stran, naj kar vre iz vas, karkoli se dogaja znotraj vas.

 

Na ta način bo razmišljanje in opazovanje čustev postala vaša navada. S tem pa boste dobili vpogled vase. S tem pa omogočili svojim otrokom boljšo komunikacijo z vami.

 

Vse dobro vam želim.

Mag. ZDŠ, Taša Cucek

 

​

POVEZANOST  #6

 

Danes bomo govorili o povezanosti, o tistem najbolj pristnem stiku med vami in vašimi otroki. Spregovorili bomo tudi o tem, kaj vse vas vaši otroci učijo s tem ko vas nezavedno postavljajo pred izzive.
Česa vse se pravzaprav lahko naučite s tem ko stopate v starševstvo... Dr. Shefli pravi sledeče:

 

 

Blagoslovljeni ste z otrokom:

• ki se vam upira, da se lahko naučite spustiti kontrolo

• ki vas ne posluša, da se lahko naučite povezati...

• ki je stalno v gibanju, da se lahko naučite lepote mirovanja

• ki pozablja stvari, da se lahko naučite, kako se odpovedati navezanosti na stvari

• ki je bolj občutljiv, da se lahko naučite biti prizemljeni – v stiku s seboj

• ki je raztresen, da se lahko naučite biti fokusirani

• ki si drzne upirati, da se lahko naučite razmišljati izven okvirjev

• ki je prestrašen, da se lahko naučite zaupati življenju

 

Čas praznikov, čas povezanosti...

 Še posebej v tem času, decembra, ko se ponavadi posvečamo svoji družini in skupaj pranujemo praznike, pride v ospredje bližina, povezanost ali pa osamljenost.

Glede na hiter tempo življenja je včasih težko najti čas, da se lahko ustavimo in umirimo in prav ti prazniki nas nekako »prisilijo« v to, da se vsaj za nekaj dni odklopimo od obveznosti in službe.

 Vendar nas žal včasih tudi prazniki potegnejo v hitenje, priprave, peko in se težko posvetimo družini, otrokom...

 

Odločitev...

Pomembna je zavestna odločitev za ljudi, za odnose, za nas! Tako kot za vse drugo se moramo tudi za povezanost, stike, odnose, družino odločiti, da si bomo vseli čas. Za vas gre.

 

Povezanost...

Povezanost niso samo poljubi in objemi. Seveda so pomembni, a niso dovolj. Resnično povezati se z otroki, pomeni povezati se z njihovim bistvom, z njihovim bitjem.

Pogosto ste starši tako okupirani z idejo o tem, kdo naj bi vaš otrok bil in z željami, kdo naj bi kot oseba vaš otrok postal, da spregledate, kdo vaši otroci resnično so, tukaj in sedaj, v tem trenutku. (pov po Shefali, 2016)

 

Kako se povezati z vašimi otroki...?

Izziv je sledeči in zelo preprost.
Bodite:

• prisotni

• igrajte se z njimi

• in ponavljajte to, vztrajanje je zelo pomembno

 

Biti resnično prisoten, resnično biti tam za otroka in ne zaradi nekih ciljev, želj ali obveznosti.

Bodite z vašimi otroki z vsem svojim telesom, razumom in dušo.

Brez telefonov, nobenega prelgedovanja socialnih omrežij, obveznosti. Vse se pomakne v ozadje, v ospredju ste samo vi in vasši otroci.

 

Izziv, ki vas bo povezal...

Za pol ure (30min) dajte vse obveznosti na stran in se popolnoma posvetite vašemu otroku. Otroku takemu kot je, kjerkoli je, karkoli počne.

• Če igrajo računalniško igrico, sedite tam poleg njega in se povežite z njim/ njo – na njihovem nivoju. V tem primeru se povežete z otrokom v povezavi s to aktivnostjo, igrico.

• Če slikajo sliko, se usedete poleg njega in slikate z njim

• Če otrok nekje v tisšini bere, berite z njim, lahko tudi svojo knjigo

• Če joče, bodite samo ob njem

 

Odločite se in naredite ta izziv iz čiste povezave, kjer ne  poskušate otroka spremeniti oz. ga preoblikovati po vaših željah. Enostavno se jim samo pridružite v tem, kar so in pokažite navdušenje ob tem trenutku vaše povezanosti z vašim otrokom.

 Ne deljate pristiska nase, da morate spremeniti to, kar delajo ali pa narediti iz tega projekt. Ne delajte ničesar, samo bodite tam in se veselite ob tem, da ste z otrokom, takim kot je.

 

Pristonost je brezpogojna....

Je nekritična sposobnost biti z nekom takim, kot je.

Nobenih besed ni treba, da se povežete z vašim otrokom. Bodite ob njih, z njimi, največ jim pomeni vaša prisotnost in zanimanje zanje. Dobronamerna pričakovanja in želje strani staršev pa v otroku večkrat prebudijo občutek manjvrednosti, praznine in nevrednosti. Nisi dovolj dober, zato naredi to, da boš.

Vaši otroci so že dovolj dobri, samo ker so. Uživajte v njih in jih vzemite za svoje učitelje, veliko vam imajo povedati.

 

Leto se zaključuje...

Leto zaključujemo s tem člankom, nadaljujemo z novim letom, kjer bomo še naprej stopali na pot zavestnega starševstva.

Naša pot se je šele začela.

 

Želim vam mirne in čarobne praznike ter veliko povezanosti in prisotnosti v vaši družini.

Vse dobro.

Povzela in pripravila mag. Taša Cucek

 

​

Novo leto, novi začetki…     #7                                

  

Pozdravljeni starši in vsi tisti, ki vas teme vezane na stareševstvo zanimajo. Ponovno se srečamo in skupaj nadaljujemo pot, ki smo jo pogumno začeli v preješnjem letu.

Skupaj smo stopili na pot zavestnega starševstva saj se zavedamo, kako pomembni ste starši in vaši otroci.

 

Najprej pregled starega leta...

Naredimo en kratek pregled kaj vse smo v lanskem letu skupaj že prehodili.
Najprej smo se srečali s temo zavestnega starševstva in spregovorili o tem, kaj to sploh je. Na kakašen način to starši lahko naredite. Ugotovili smo, da je pravzaprav zelo pomembno pri vzgoji otrok to, da starši sebi posvetite pozornost. Da lahko na tak način največ naučite otroke s tem, da sebe spremenite, začutite, bolje spoznate.

​

Danes bomo govorili o aktivnosti, o igri...

Govorili bomo o tem, kaj igra pomeni, kako veliko moč ima v vašem življenju, še posebej pa v doživljanju vaših otrok.
Definicija igre je: »Igra je pomemben del učnega procesa, a tudi po sami definiciji, še posebej pri večji starosti, prostor pobega. Igra namreč deluje po poznanih pravilih, dobro uveljavljenem okolju, ki ni nujno resnično. Spoštovanje pravil igre in pri tem dosežen uspeh tako lahko pomeni uveljavitev, dvig samozavesti.”

Dragi starši, poskušali boste v sebi najti ponovno otroka, s tem, da se boste pridružili v igri vašemu otroku.
S tem se boste namreč lahko globlje povezali z vašimi otroki.

 

Moč igre, tudi v odraslem življenju...
Pogosto lahko slišimo, kako je igra sveta za otroke. Res verjamete v to?
Igra je način, preko katerega otroci sebe izrazijo. Igrivo. Ko gledamo na svet na igriv način, ustvarimo vzdušje oz. možnost lahkotnosti in spontanosti.
Ne jemeljemo vsega več tako resno in tako lahko najdete kreativne načine, rešitve na kompleksne probleme.

 

Vaš izziv danes je...
Igrajte se z vašim otrokom 30 minut. Vzemite si čas. Če imate najstnika, pojdite npr. na bowling, na igriv sprehod. Vzemite s seboj žogo ali pa pojdite z njim na bazen. Veste kaj radi počnejo, poskusite to narediti z njimi, nekaj zabavnega, nekaj sproščujočega, igrivega.

• Vzemite ven družabne igre

• Pripravite iskanje zaklada v vaši hiši ali pa na dvorišču

• Pojdite kolesarit

• Raziskujte okolico, zadajte si izziv najti nove kraje, kam greste lahko na družinsko kosilo ali večerjo

• Puzzle

• Vlaki, lego kocke, igranje z žogo na dvorišču. (pov po, Dr Shefali, 2016)
   

Pomemno je vedeti, da ne gre toliko za to kaj boste z vašimi otroki počeli ampak za vašo prisotnost, za bližino, pripravljenost, da ste tukaj in sedaj z vašimi otroki. Pripravljeni biti z njimi, si vzeti čas zanje, za njihove stvari, igro.

​

Otroci si zapomnijo trenutke preživete z vami...

Ko boste gledali nazaj na pretekle dogodke, se boste tako vi kot vaši otroci spomnili na treutke, ko ste bili drug ob drugem... ne stvari, katere ste jim kupovali, če niso imeli vaše pozornosti.

​

Pokažite otrokom, da so ljubljeni...

Otroci si namreč želijo vedeti tri stvari:

1. Ali sem viden?

2. Ali sem vreden?

3. Ali sem pomemben?

Pokažite jim, da so!

 

Vse dobro vam želim. Predvsem pa veliko igrivosti in negovanja otroka v sebi.

Mag. Taša Cucek

 

​

PONAVLJANJE JE ZELO POMEMBNO    #8                        

 

Nič se ne zgodi čez noč, vsaka stvar potrebuje svoj čas in vztrajanje. Potrebna je odločitev za nekaj novega, kasneje pa moč in želja, da pri tem novem vztrajajmo.

 

V tem članku bomo govorili o ponavljanju, vaji oz prakticiranju novega načina starševstva.

 

Prakticiranje, ponavljanje...

Vaja oz prakticiranje je boljša beseda kot pa disciplina, ki že sama po sebi pomeni nekaj negativnega oziroma prinese poleg tudi razmišljanje o kazni.

Beseda disciplina bazira na strahu in taktikah kontroliranja. Nekdo ima nazdor na drugo osebo z ustrahovanjem.

Če otrok nečesa ne naredi potem sledi kazen.

 

Vzgoja kot spodbuda...

Dobro se je vprašati, kdaj se človek najbolj učinkovito uči?

Takrat ko je kaznovan  ali takrat ko je spodbujan in z ponavljanjem gradi nove veščine?

 

Vaš izziv je sledeči – vadili boste nove veščine za stare probleme...

Vzemite eno vedenje s katerim imate težave oz ne poteka tako kot bi moralo: npr jutranje zbujanje, neumivanje zob ali pa neopravljene hišne obveznosti...

 

Vzemite si par minut in razmislite o tem, kje se zatakne, v kakšen krog ponavljanja ste se ujeli skupaj z otrokom. Je ta ponavljajoči se krog negativnosti in občutek nemoči...

Vi vprašate, oni ne naredijo in to se ponavlja dokler nekdo ne izbruhne in pride do grdih besed, ki samo ranijo in še utrdijo ta peklenski vzorec ponavljanja...

Ti vzorci ne obstajajo, ker bi vaš otrok bil slab. To se dogaja, ker je negativna dinamika. To je potrebno spremeniti. Vi starši ste del te dinamike in tako še bolj odgovorni, da ste del spremembe katero si želite videti.

 

Kaj lahko naredite?

Namesto, da se fokusirate na to, kako boste otroka pripravili, da nekaj naredi, se raje fokusirajte kaj lahko vi naredite drugače?

 

Igra vlog kot primer vaje...

Za otroke mlajše od 10 let se lahko uporabi igro kot nov način...

Lahko naredite list opravil, katere mora otrok narediti.

​

Primer: lista opravila oz korakov, katere mora otrok opraviti ko si umiva zobe.

• Vstati iz postelje - kljukica

• Uporabi zobno pasto

• Ščetkaj si zobe in štej do 40

• Grgraj in nato izpljuni

• Pospravi stvari na svoje mesto

 

Naredite igro vlog...

Star način skupaj z otrokom zaigrajte tako, da se vloge obrnejo. Otrok je sedaj starš in starš otrok. Po opravljeni igri vlog, vsak pove kako se je pri tem počutil in kaj bi si želel, da bi bilo drugače.

 

Nato naredite novo igro vlog s spremembami o katerih ste govorili. Npr. otrok je predlagal, da si želi, da starš ne bi več kričal. Starš pa predlaga, da otrok pri opravljanju opravila uporabi list s kljukicami. Tako lažje sledi korakom, katere mora opraviti.

Starš in otrok skupaj zavpijeta AKCIJA in naredita igro vlog, ki vključuje nov način opravljanja opravila.

Pišite kako vam gre uvajanje spremebe, kot odgovor/komentar na objavljen članek na facebook strani. Vaši odzivi so lahko odlična spodbuda za ostale starše, prav tako pa tudi podpora vam.

 V naslednjem članku boste lahko prebrali o tem, kako pristopiti k temu, če so otroci starejši, torej najstniki.

 

Želim vam vse dobro in veliko moči pri spreminjanju sebe, dragi starši.

mag.ZDŠ, Taša Cucek

​

​

Danes nadaljujemo, kjer smo zadnjič zaključili? #9         

V prejšnjem članku smo govorili o tem, kaj narediti ko stari vzorci ne delujejo več in kako pristopiti k starim vzorcem na nov način.

 

Ponovno smo lahko videli, da se nekaj novega lahko doseže s tem, da spremembo naredite vi starši. Torej k staremu problemu pristopite na nov način...

 

Govorili smo o igri vlog in o tem kako v nove načine vključite celo družino, tudi otroke. Skupaj tako spregovorite o tem, kaj bi se lahko naredilo drugače, da bi se cela družina počutila bolje.

Tako bi ostalo več časa in energije za stvari katere radi počnete.

Nov način pa bo prinesel tudi nove veščine tako za vas dragi starši kot za vaše otroke.

 

Vedenje govori glasneje od besed...

S svojim vedenjem in pripravljenostjo na nekaj novega boste pokazali otrokom, kako to narediti.

Danes torej nadaljujemo z vajo in utrjevanjem nove veščine za starejše otroke, najstnike...

 

Kaj narediti ko so otroci starejši?

Starejši otroci si lahko ne bodo želeli igrati igre vlog in bodo tako zavračali, vašo idejo.

Lahko pa uvedete spremembo ljub temu, da sprva ne bodo želeli sodelovati. Igro vlog lahko izpeljete tako, da vi začnete igrati vlogo otroka in mu tako pokažete njegovo vedenje. Vi boste njegovo zrcalo. Naredite to na spoštljiv način, z namenom spremembe in boljše komunikacije med vami in najstnikom.

 

Posnamite svoje stare vzorce...

Lahko tudi posnamete svoje vedenje, stare vzorce in si nato skupaj pogledate posnetek in nato delite svoje doživljanje ob tem. Kaj bi si želeli spremeniti pri vedenju drugega, nato pa tudi kaj vi doživite ob tem, ko gledate sebe, svoje vedenje?
Vam je všeč kar vidite?

 

Uvedite list opravil...

Tudi tukaj lahko uvedete list opravil. Večer prej greste do otroka in poveste, da ste utrujeni starega negativnega načina in da boste vi spremenili vaš način pristopa do tega. S tem jim pokažete, da niso oni krivi, napačni ali pa slabi otroci. Pokazali jim boste, da je slab samo način, katerega se da spremeniti.
Otroci bodo tako videli, da ste vsi del te dinamike, da tudi sami želite sebe spremeniti za dobrobit cele družine. S tem pa odvzamete krivdo otroku in poudarite pomembnost spremembe.

 

Spreminjanje stare dinamike...

Izstopili boste iz te dinamike in jim pustili prostor, da naredijo stvari na svoj način. Večina najstnikov si želi imeti kontrolo nad svojim življenjem.

Vprašajte jih kakšen je njihov plan, načrt? Kako bi si oni želeli narediti ta opravila?

Ko vam povedo svoj načrt, jim povejte, da boste vi stopili korak nazaj in se prepustili. Najverjetneje bo vaš najstnik občutil moč in tako opravil to nalogo. Dobil bo občutek veljave, moči in zadovoljstvo ob tem, da mu zaupate in verjamete vanj.

 

Če se to ne zgodi, torek najstnik ne opravi opravila, se z njim pogovrite o logičnih oz naravnih posledicah, ki sledijo. Npr. bil si pozen za odhod v šolo, ker nisi končan jutranjih opravil, zato boš sedaj hodil v šolo.

 

Prakticiranje, vaja novih veščin...

To je vaše najmočnejše orodje, ponavljanje novih veščin, še posebej takrat ko stari načini ne delujejo, prinašajo stare rezultate, razočaranje, občutek nemoči in konflikte.

 

Vaš izziv je sledeči:
Poglejte vaše negativne interakcije z vašimi otroki. Kje se ujamete v stare navade. Izberite eno. Ustvarite igro iz tega z prakticiranjem igre vlog in jih nato uporabite v vsakdanjih situacijah. Le ponavljanje nove veščine vam prinesla, da bo nov način postav avtomatski.

 

Ali boste lahko to naredili?

Ta nov način seveda ni enostaven, toda ko boste to storili, boste na »slabo« vedenje pogledali z novimi očali. To pa lahko spremeni vas in vaš pogled ter vas poveže z vašimo otroki.

 

Nov način bo spremenil družinski sistem...

S tem se bodo spremenili tudi vaši otroci. Ne bodo vas več videli kot nadzornika, delovodjo ampak kot njihovega zaveznika, ki verjame vanje in si želi, da bi odrasli. Ne bodo vas gledali več kot nekoga, ki samo kaznuje za veščine, ki jih otroci še nimajo.

 

Kako vam bo to uspelo, lahko napišete kot odgovor na objavljen članek. Vaši odzivi so lahko odlična spodbuda za ostale starše, prav tako pa tudi podpora vam.

 

Želim vam vse dobro.

Mag. Taša Cucek

​

​

Starši, vzemite si čas zase    #10                                        

 

Poletje se nezadržno bliža in kmalu bo več časa za stvari, ki jih čez leto kar malo zanemarjamo.

Poletje pa je ravno tako dober čas, za duševno zdravje, za skrbno delo z čustvi, ki so tako pomemben del našega življenja.

Doživljamo namreč vsak dan, preko celega dneva. Na tak način nam telo sporoča, kaj se z nami dogaja.

Dobro je vedeti oz. poznati jezik našega telesa, kaj nam želi sporočiti, kaj to pomeni in kaj moramo narediti, da lahko zase poskrbimo, se zaščitimo.

 

Poznate vi »jezik« svojega telesa? Veste kaj vam želi sporočiti?

Ali se zgodi, da njegov jezik razumete šele takrat, ko je telo popolnoma izčrpano, ali pa celo zboli? Z dobrim poznavanjem našega telesa, edinega »doma« ki ga imamo, lahko stvari sproti rešujemo in tako ni potrebno, da pride tako daleč.

 

Vzemite si čas zase... Čas za svojo dušo...

Zelo pomemno je, da si vzamete čas zase in tako poskrbite za svoje dušo, čustveno stanje in za svoje telo.

Spočiti in umirjenih misli, boste lažje pristopili k vsakodnevnim izzivom, ki vam jih »obljublja« starševstvo.

 

Pokažite otrokom, kaj je skrb zase....

Tudi otroke boste s tem naučili, kako se spopadati z vsakodnevnim stesom, ki ga doživljamo vsi, tako odrasli kot tudi vaši otroci. Vsi smo vpeti v ta hiter tempo življenja. Otroštvo tudi ni več isto kot je bilo, otroci imajo več stvari na razpolago in so tako tudi bolj okupirani, pod pritiskom vseh priložnosti, ki jih to obdobje ponuja.

Časa za dolgčas ni več, zdi se nam neproduktivno, biti zdolgočasen...

 

Izziv...

Vzemite si 10 minut časa, zjutraj ali pa zvečer. Lahko meditirate, ali pa samo ste v tišini in se fokusirate na svoje lastno dihanje in telo.

Vsedite se na blazino, nekje v vaši hiši/stanovanju, kjer imate mir in se boste lahko osredotočili nase. Zaprite svoje oči in opazujte svoj vdih in izdih. Kako se vaš prsni koš dviga in spušča.

 

Tišina, mir...

Če ste to storili že medtem ko ste brali. Čestitam, naredili ste nekaj zase, vzeli ste si čas zase.

Mogoče ste opazili, da so vaše misli vmes odtavale. Mogoče so vam misli celo skalale naokoli. To je normalno. Razlogi za meditacijo oz umirjanje so, da lahko naberemo vse naše misli in jih uporabimo tako, da delajo za nas. Le takrat, ko se naučimo sedeti v tišini  vsak dan in opazovati svoje misli, bomo sposobni misli dobiti v našo oskrbo in potem v našo kontrolo in jih začeli pravilno usmerjati.  Takrat ko boste postali mojstri v tem in boste lahko svoje misli usmerjali v vaše dobro in se tako počutitli srečneješe.

Skrb zase je pomembna, le takrat ko sedimo v tišini lahko pridemo bolj v stik sami s seboj. Takrat se nam odprejo naše globine osebnosti, doživljanja in čustvovanja.

Takrat stopimo v dialog sami s seboj ali pa z višjo dimenzijo (odvisno od tega v kaj verjamemo).

 

Vse dobro vam želim!

mag. ZDŠ, Taša Cucek

​