STARŠ IN STRAH - kaj se dogaja z njim?


Kaj se dogaja oz. s čim se posameznik sooča, ko verjame, da je tisto, kar ga vznemirja zunaj njega?

Takrat ko doživljamo nevarnost oz. razlog za naše počutje nekaj zunanjega čutimo:

STRAH = PREŽIVETJE =ZAŠČITA = NAPAD = NEPOVEZANOST oz. IZGUBA STIKA

Takrat, ko se otrok udari, želi iti čez cesto ko se bliža avto, se straš ustraši. Gre za potrebo po preživetju in zaščiti, zato napade otroka (nanj kriči, ga močno povleče, strese, itd), s tem se med otrokom in staršem naredi vrzel oz. stik izgubita. otrok je prestrašen in ne zmore slišati vašega strahu oz. besed, kako njegovo vedenje ni bilo ok in kaj vse bi se lahko zgodilo. Zato joka.

NOV NAČIN oz. OZAVEŠČEN NAČIN govori o tem, da je nekaj v nas, kar nas vznemiri oz sproži rekacijo.

PAVZA= OBRAT VASE = KAJ JE POTREBA? = POVEZAVA oz. VZPOSTAVITEV STIKA

Ob strašljivem dogodku prepozna, da čuti strah, se ustaviti (ne gre v reakcijo) ampak zdrži z strahom, ki ga čuti tako starš kot tudi otrok. Vendar je starš tisti, ki je odgovoren, da poskrbi za svoje čustveno stanje in predela strah in ga v predelani/ varni obliki nato da otroku. Pokemno je, da otroka uspe umiriti, tako, da najprej zmore umiriti sebe. Se obrne vase in prečuti, kaj je njegova potreba, kar bo pomagalo, da bo z otrokom vzpostavil stik.

"Tako sem se ustrašil, to je bilo pa res strašljivo, kar naenkrat je bil tisti avto tukaj. Prav srce razbija, in v prsnem košu stika. Kaj če bi oba zadihala, da se umiriva, od take strašljive situacije. Šele ko se oba umirita, pa otroku na miren način starš pove, kako je zelo pomebno, da se pogleda najprej levo in desno, če je kje kakšen avto, da se ne bi ponovno tako počutili, ker si oba želita, da bi bil otrok zdrav in cel.

Starš lahko še doda, da ga ima zelo rad in da ni jezen na otroka, ker ve, da ni naredil tega zanalašč. Lahko ga tudi še spodbuja in sprašuje, kaj se je pravzaprav zgodilo. Tako mu pomaga razumeti, kako je do tega prišlo in kako naj naslednjič ravna, da bo varen.


Poglejmo si primer:

OTROK: »SOVRAŽIM TE! TI SI NAJSLABŠI STARŠ, KAR JIH JE NA SVETU!«

NEOZAVEŠČEN STARŠ bi odreagiral takole:

Pojdi v svojo sobo. Obupen otrok si. Si len in zelo nesramen otrok.

Starš bi vzel te besede osebno in ne bi razumel, da otrok nekaj takega reče, ker je sam v stiski in žal nima drugih orodij za soočanje z stisko.

Otrok svojo stisko prenese na starša in samo sočuten/ozaveščen starš zmore to prepoznati in se na stisko pravilno odzvati.


OZAVEŠČEN STARŠ bi odregiral takole:

  • Vidim lahko, da sem te zelo vznemiril/a.

  • Rad/a bi vedela več o tem.

  • Mi lahko poveš kako se počutiš?

  • Prevzemam nase, da sem te prizadel/a v tvojem življenju.

  • Noben otrok si ne zasluži takega počutja.

  • Želim se naučiti iz svojih napak.

  • Želim si zrasti na tem področju.

  • Bi mi pomagal/a, to bolje razumeti?


Članke na temo zavestnega starša bomo nadaljevali, sledi objavam še naprej.

Vprašanja o zavestnem starševstvu, procesu terapije, igralni terapiji napišite na tukajsem.zate@gmail.com ali pa pokličite, kontakt in več informacij najdete na www.psihoterapijatasa.com

Featured Posts
Recent Posts
Archive
Search By Tags
Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Twitter Basic Square
  • Google+ Basic Square
Psihoterapija