RAZOČARANI OČE
Kaj se dogaja z očetom, ko se razočarano umakne iz otrokovega življenja?
Za otroka je očetovo razočaranje nad njim v vsakem primeru zelo težko in mu prebuja ogromno občutkov nevrednosti. V primeru, da se oče ne zmore kontrolirati in otroka pri tem še ponižuje, sramoti ali pa še fizično kaznuje, pa je situacija še hujša.
Pomemno je vedeti, da tukaj ne gre za razočaranje očeta ampak za razočaranega moškega. On sam je odgovoren, da v otroka vnaša pozitivno energijo in spodbujanje pri otrokovih neuspehih, namesto, da je razočaran nad otrokom samim.
»Kot velikokrat rečeno, težko je najti bolj nesrečnega moškega, kot je oče, ki ni ponosen na svojega otroka, ampak ga celo žali, zaničuje in je nad njim vsesplošno razočaran. Tu je pomembno ponovno poudariti, da je oče za svoje razočaranje popolnoma odgovoren, odgovoren pa je tudi za načine svojih odzivov na otrokove izzive, pa če so ti še tako neprimerni.«(Gostečnik, 2013)
Otrok se namreč poslužuje najrazličnejših vzorcev vedenja, da bi prebudil očeta.
Otrok očeta potrebuje in se mu ne želi odpovedati, vedno znova bo iskal stik z njim. Predvsem pa nikoli ne obupa nad tem, da bo nekoč lahko svojega očeta spoštoval. Oče se bo mogel še posebej potruditi in iskati načine, da se mu bo lahko približal, še posebej, če tega prej ni bilo. Zelo pomembno bo, da oče pri tem vztraja, saj otrok zaradi preteklih dogodkov ne bo takoj zaupal, da bo tokrat res drugače.
Za fizično in verbalno nasilje je povsem odgovoren oče, saj se on ne zmore nadozorovati in meti v oblasti, predvsem pa v odnose vnašati ljubezen in spoštovanje.
Nikoli, prav nikoli otrok s svojim vedenjem ne da očetu dovoljenje za svoje fizično nasilje! Vedno je odrasel tisti, ki je odgovoren za svojo nemoč in je to odraz njegove starševske nefunkcionalnosti.
Fizično in verbalno nasilje otroka globoko poniža in osramoti in mu odvzame spoštovanje do očeta, kar pa močno potrebuje za zdrav razvoj. V otroku se tako prebujajo močna občutja besa, jeze in žalosti ter nevzdržen občutek nevrednosti.
Otrok pri očetu išče osebo, ki bo z njim zdržala. »Otrok namreč hoče, da ga oče omeji, da ob njem vzdrži, da ga nauči pravilnega vedenja, kar je seveda lahko v velikih primerih boleče, zlasti tedaj, ko sta se čustveno in tudi fizično oddaljila.« (Gostečnik, 2018)
Zelo pomebno je vedeti, da je tukaj oče tisti, ki naredi prvi korak, že samo zato, ker je oče.
Odgovorno je poiskati strokovno pomoč in ozavestiti lastna čustenja in odgovornost zanje.
Prijava v proces terapije na tukajsem.zate@gmail.com.
Za spremembo je potreben čas, vztrajanje in odločitev narediti stvari drugače.
Prvi korak je najtežji in zahteva od nas največ poguma.
Za vključitev v proces TERAPIJE kliknite na obarvano povezavo.
Za sledenje novicam in dogodkom pa se prijavite na spletnem obrazcu Psihoterapija Taša.
