OTROK IN SLAB UČNI USPEH, KAJ JE DOBRO PREVERITI?
ZAVESTNO STARŠEVSTVO – SOČUTEN STARŠ, KI ZMORE DRUGAČE
OTROK IN SLAB UČNI USPEH
KAJ JE DOBRO PREVERITI?
Slabe ocene so lahko pokazatelj, da se z otrokom nekaj dogaja. Možno je, da je slaba ocena samo pri določenem predmetu, ker mu gre slabše ali pa tistega predmeta pač ne mara.
Ko pa je slabih ocen več in se na splošno kaže poslabšanje učnega uspeha, volje do učenja in bi lahko rekli, da ima še “malico cvek”, je močen pokazatelj, da je tam zadaj veliko več kot samo nesposobnost ali pa lenoba otroka.
Vsak otrok ima priložnost razviti svoj potencial, če ima vero in podoporo svojih staršev. Cilj je, da se razvijejo v najboljšo različico sebe. Ugotovite najprej, kdo je vaš otrok, kaj rad počne, v čem uživa.
Lahko pa naredite še korak globlje in preverite, kako je bilo vam, ko ste bili v teh letih. - Ste se radi učili? - Vam je bila šola všeč? - So vas vaši starši priganjali ali se za vaše delo za šolo niso zanimali?
Pogosto lahko slišimo, da so otroci leni, da se ne znajo učiti, da ne bo nikoli nič iz njih, itd. Žal pa se dogaja, da lahko starš nehote svoja lastna razočaranja prenese na otroka.
Otrok si vedno želi, da bi ga starš videl, kot uspešnega in se bo zelo trudil, da bi vam ugodil. Če zasluti, da imate o njem slabo mnenje, ga to zelo boli.
Zelo dobro je, da otrokom povemo, kaj cenimo pri njih, da spregovorimo z njimi o njihovih močnih točkah, in da jim pogosto povemo, da jih imamo radi.
PREVERIMO, KAJ SI MISLIJO OTROCI.
Začnimo biti pozorni kaj sporočamo z neverbalno komunikacijo in kaj lahko otroci čutijo, ob nas. Lahko se zgodi, da otrok od vas dobi sporočilo, da ni dovolj pameten, vreden, da mu nikoli ne bo uspelo. Vprašajte jih, kako vas doživljajo. Včasih lahko že majhne spremembe naredijo velike premike. Otroku povejte, da vam je žal, da je ob vas tako doživljal, in da boste od sedaj naprej bolj pogosto preverjali, kaj doživljajo in nato spregovorili o tem, kar res mislite o njih (da so čudoviti, pametni, sočutni, iznajdljivi, itd.).
KAJ JE DOBRO VEDETI? Otroci so del družinskega sistema, njihovo počutje je močno poveazano s tem, kako se počutite vi straši. Če ste vi v stresu, preobremenjeni v službi in v partnerskem konfliktu, se bo to odražalo na otroku. Ker otrok ne ve, kaj naj naredi, se bo tako trudil pomagati vam do boljšega počutja. Otrok se orientira po sistemu: mama je ok, jaz sem ok, in obratno.
Vsak član vpliva na drugega in na celotni družinski sistem. Otroci vas imajo radi, vse bi naredili, da bi videli vas starše srečne in zadovoljne.
Grdo vedenje, čustveni izbruhi, itd. so načini vas opozarjajo, da se z njimi nekaj dogaja. Dobro je preveriti, kako se počutijo?
Zmoremo kot odrasli zdržati z težjimi čutenji, brez, da bi takoj skočili na reševanje?
Za učenje, raziskovanje in kreativnost je potreben občutek varnosti in umirjenosti. Telo v alarmu (stresu/nevarnosti) se ne zmore učiti, veseliti, saj je njegova primarna naloga, da poskrbi za preživetje (npr. umik na varno). Otrokovo telo je lahko v stresu že samo, če je starš jezen nanj.
Dobro je ločiti vrednost otroka od njegovih dejanj, dosežkov ali “napak”. Povejte mu, da je vaša ljubezen brezpogojna in ni vezana na nekaj zunanjga. Vaši otroci so vredni ljubezni samo, ker so!
VPRAŠANJE IN ODGOVOR
1. Kaj naj naredim, ko je otrok žalosten, jezen?
Pogosto se zgodi, da starši ne vedo kaj narediti, ko je otrok žalosten oz to v njih prebudi stisko in tako naredijo vse, da otrok tega ne bi več doživljal.
S primerom poglejmo kaj pravzaprav narediti ko pride do tega, da jim takrat ne odrečemo »pravice« čutiti.
Otrok joče in joče in nato reče: »Debel sem, grd sem. Vsi moji prijatelji mislijo tako. Sovražim šolo«. Starš samo posluša in potolaži otroka s tem ko reče: »uau, v tem trenutku imaš pa ogromno čustev, pusti jim naj gredo ven, naj gredo ven«.
Otrok nadaljuje: »ampak sovražim se. Sovražim svoje življenje. Sovražim moje prijatelje, sovražim šolo, ne želim več v šolo«.
Starš zapazi svoja občutja in si samo dovoli čutit ta čustva s tem ko otroku reče: »uau, to je res veliko čustev, čustva so naravna, kar pusti jim, da gredo ven. Tukaj sem s teboj, da jih slišim. Želim jih slišati. Mišek - miška, pusti jim naj gredo ven.«
S tem starš dovoli otroku, da čuti čutenja. Tako bo otrok lahko sam prišel ven iz te nevihte.
Starš lahko reče: »to pa je bila težka nevihta čustev, kaj ne?«
Tudi jaz doživljam take čustvene nevihte, kjer zgleda vse črno in sivo. Vendar se jih ne ustrašim. Samo pustim, da gredo čustva ven, tako kot si to naredil/a to ti zdaj. In čez čas, nevihta mine. Čustva želijo le, da jih čutimo.
Čustva moramo čutiti, jih doživljati.
Če niso doživeta, se preoblikujejo v nekaj drugega, npr. v neprimerno vedenje, ponovno lulanje, klovnovsko vedenje, itd.
To je primer, kako se na stisko otroka odzvti drugače, na nov način.
Star način bi bil, da mu rečete:
“Saj ni tako hudo.”
“Nisi debel/a.”
“Si zelo lep/a, veš da si zame najlepši/a.”
“Takih prijateljev ne rabiš.”
Star način spregleda čutenja in otroka pusti samega. V njem čutenja vrejo, sam ne ve kako si pomagati. Stiska se potem lahko izrazi na neprimeren način, ker nima orodij za spoprijemanje s čutenji.
Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske terapije, po relacijskem družinskem modelu, Dr. Christiana Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani .Delam v zasebni praksi v Sežani.
Vprašanja lahko pošljete na email: tukajsem.zate@gmail.com. Odgovori ali pa tema bo obravnava v naslednjem članku. Oseba bo ostala anonimna.
Želim vam vse dobro in obilo pristnih trenutkov preživetih v družbi ljudi, ki vam veliko pomenijo.
Za spremembo je potreben čas, vztrajanje in odločitev narediti stvari drugače.
Prvi korak je najtežji in zahteva od nas največ poguma.
Za vključitev v proces TERAPIJE kliknite na obarvano povezavo.
Za več informacij ali vključitev na izobraževanje Zavestnega starševstva kliknite na https://www.psihoterapijatasa.com/challenges povezavo.
Primerno je za vse tiste, ki si želite postati ozaveščeni in se želite izobraževati v lastnem ritmu.
Za sledenje novicam in dogodkom pa se prijavite na spletnem obrazcu Psihoterapija Taša.
