IGRALNA TERAPIJA - predstavitev programa
Opis:
Igralna terapija je oblika terapije, kjer se uporablja tehnike igre. Preko igre otrok vstopa v lastni svet doživljanj in se prosto izraža na njemu lasten način. Igra je za otroka to, kar je verbalizacija za odraslega. igra je medij, s katerim otrok izraža svoja čustva, preučuje odnose, opisuje izkušnje, razkriva želje in se samoizpolnjuje.
Igralna terapija ni analitična, ne ocenjuje otroka in ni usmerjena na kategoriziranje. Zato je zelo dobro, da se starš o tem pozanima in pride na predhodni razgovor, kjer se seznani z procesom te vrste terapije. Predvsem pa sprejme način igrivosti in terapevtske tehnike kot vrsto pristopa k otroku, kjer je otrok v prvi vrsti. To pomeni, da terapevt ne poroča staršem o tam kaj se na terapiji dogaja ampak, omogoči otroku prostor, da staršu sam pripoveduje o lastnem doživljanju.
TRAJANJE PROCESA:
Proces igralne terapije je daljši oz. odvisen od posameznega primera. Dobro je vedeti, da otrok potrebuje svoj čas, da začne zaupati in se odpre oz. dovoli terapevtu vstopiti v njegov svet. Igralna terapija je proces, ki je usmerjen na posameznega otroka in njegove potrebe.
Otrok potrebuje povprečno 12 do 24 srečanj, ki se izvajajo enkrat tedensko (50min) v prostoru, ki je primereno opremljen za igralno terapijo. Cikel 12 srečanj se lahko enkrat ali večkrat ponovi. Za primeren dan in uro se dogovorimo skupaj.
ZA KOGA JE PRIMERNO:
Primerno za otroke od 4 leta naprej, pa vse do 18.leta (obdobje najstništva).). Proces je usmerjen na otroka in igro, kjer se odrasli/ terapevt uravnava na otroka in mu sledi v njegovem procesu doživljanja. Za mladostnike se proces prilagodi in se v pogovor vnaša tehnike igralne terapije.
Otroci se pogosto znajdejo v občutjih, ki jih sami ne zmorejo, ne znajo, ne upajo ubesediti ali na primeren način izraziti. Zato se lahko pojavijo različne čustvene, vedenjske in celo zdravstvene težave, ki so lahko samo odraz tega, da se z otrokom nekaj dogaja, da se ne počuti dobro.
TO OTROCI KAŽEJO TAKO, DA:
imajo težave pri izražanju čutenj (jeze, strahu, sramu, žalosti, …),
vedenjske težave (so agresivni – grizejo sorojence, sovrstnike, jezikajo, izzivajo, brcajo, razbijajo,
se mečejo po tleh, se neprimerno vedejo, ne ubogajo,
psihosomatske težave (bolečine v trebuščku, glavoboli, močenje postelje, motnje spanja …),
težave v šoli,
so osamljeni, zaprti vase ali nesrečni,
se izogibajo igri,
večkrat v konfliktu z drugimi otroci oz. se v njihovi družbi ne znajdejo,
doživljajo občutke krivde, se počutijo nemočni, so osamljeni, zaprti vas, itd.
trpijo zaradi razveze staršev, razpada družine,
so utrpeli izgubo ali so v procesu žalovanja,
ali pa so doživeli travmo ali čustveno, spolno ali fizično zlorabo.
Otrok se preko izkušnje odnosa v procesu igralne terapije nauči:
prepoznavati lastna čutenja
v varnem in sproščenem okolju raziskovati in spoznavati sebe preko igre
kako vstopati v odnose z drugimi na spoštljiv način
ovrednotiti sebe in lastne izkušnje
soočanja z negativnimi čutenji in še veliko več.
DOBRO JE VEDETI - vzporeden/sočasen proces:
Dobro je, da je otrok vključen v igralno terapijo, starši pa so vzporedno/ sočasno vključeni v svoj lastni proces terapije ali v skupino za starše. Tako je zagotovljeno in poskrbljeno za otroka. Starši pa prevzamejo odgovornost za lastni čustveni svet. Predvsem pa poskrbijo, da se bo otrok lahko potem vključil v spremenjen odnos, kjer bo ustvarjen prostor za otroka in njegov čustveni svet.
Za spremembo je potreben čas, vztrajanje in odločitev narediti stvari drugače.
Prvi korak je najtežji in zahteva od nas največ poguma.
Za vključitev v proces TERAPIJE kliknite na obarvano povezavo.
Za sledenje novicam in dogodkom pa se prijavite na spletnem obrazcu Psihoterapija Taša.
