Vzpostavljanje odnosov, prva izkušnja in oblikovanje navezanosti
VZPOSTAVLJANJE ODNOSOV IN DOŽIVLJANJE DRUGEGA
Stil navezanosti na pomembno drugo osebo se oblikuje že zelo sgodaj v otrokovem življenju in sicer v prvih treh letih njegovega življenja, ko je odvisen od pomoči drugih.
To pomeni, da se razvije navezanost med otrokom in staršem, običajno je to mama. Če mame ni pa to vlogo prevzame oče ali pa druga pomembna oseba, ki je prisotna v otrokovem življenju.
Oblikovana navezanost igra odločilno vlogo v življenju posameznika saj mu postavi model oblikovanja vseh nadaljnih odnosov v njegovem življenju. To pomeni, da se na podlagi te prve izkušnje nezavedno odloča ali so odnosi varni, podporni in za njega osrečujoči. Ali pa nevarni in tako polni skrbi, razočaranj in žalosti.
Poglejmo si bolj podrobno 4 tipe navezanosti, ki se oblikujejo v otroštvu:
varna navezanost Mama se na otroka odziva in njegove potrebe ustrezno zadovolji. Otrokov jok vzame resno. Otrok čuti, da je nekdo tam ko je v stiski in se nanj primerno odzove.
Nevarna navezanost vključuje ostale tri oblike navezanosti, kjer so otrokove potrebe večkrat spregledane in nepravilno naslovljene.
Izogibajoča navezanost se oblikuje takrat, ko otrok na zunaj deluje, kot zelo nezahteven otrok, zelo priden/samostojen. Ko so izmerili njegove telesne senzacije pa so ugotovili, da je tak otrok pod stresom oz v stiski. Na stisko so kazali povišan srčni utrip, potenje, plitvo dihanje. Pomembno je, da vzamemo zares tudi otroke, ki so na prvi pogled izredno samostojni in preverimo, če je res tako. Poleg tega pa z njimi spregovorimo o tem, da se lahko naslonijo na vas, da se ne more biti vedno ok, da nas je kdaj tudi strah, itd.
Ambivalnetna navezanost je stil, ki prehaja iz ene skrajnosti v drugo. Prehaja iz odzivnosti na otrokove potrebe do neodzivnosti na to kar otrok potrebuje. Toda tudi pri tem se ohranja nek vzorec pri mami oz drugi pomembni osebi.
Dezorganizirana navezanost je stil navezanosti, kjer vlada kaos. Nikoli se ne ve kako bo starš odreagiral na otrokove potrebe. Pri tem stiliu je veliko strahu, negotovosti in občutka osamljenosti.
Pridne punčke in fantki?
Dobro je vedeti in biti pozoren na te pridne fantke in punčke, ki na prvi pogled delujejo, da vse zmorejo sami/e. Pogosto se zgodi, da takim otrokom samo še dodajamo obveznosti in pričakovanja. Zdi se, da so vsemu kos. Starši tako pozornost preusmerijo na druge otroke, ki pri soočanju z obveznostmi ali socialnimi veščinami potrebujejo več pomoči.
Čez čas se zgodi, da otrok ne zmore več tega pritiska. Počuti se osamljen in kriv, da se tako počuti. Ne razume zakaj se sedaj tako počuti, če pa je toliko časa zmogel, bil priden in s tem prinašal družini ponos.
Sedaj pa se mogoče sooča z motnjami hranjenja, alkoholom ali pa kakšno drugo bolezensko obliko kot je npr. glavobol, prebavne motnje, itd.
Dobro je vedeti, da mora starš preverjati otrkovo počutje ne glede na to, kako se to kaže navzven. Otrok namreč želi na tak ali drugačen način staršem pomagati, poskrbeti da bodo starši srečni. To lahko naredijo na način, da vedno kaj uščpičijo ali pa na način, da so zelo zelo pridni.
Pogovorite se z otrokom, povejte mu, da je normalno, da se kdaj tudi počutijo slabo, da so lahko utrujeni, da lahko česa ne zmorejo. Dajte jim dovoljenje, da živijo s polnimi pljuči. Dovolite jim izpreči, pogovarjate se z njimi o čutenjih in različnih situacijah, ki jih življenje prinese. Npr. poraz, neuspeh, razočaranje. S tem jih boste naučili, da ko se jim to zgodi, ne bo konec sveta, ampak da je to samo del življenja, ena izkušnja, katero lahko premostijo. S tem jih boste naučili kako se soočiti z neuspehi. Vaši otroci bodo dobili sporočilo, da so ok taki kot so. Da so vredni, že samo ker so, ker živijo. Razmejite vrednost človeka od njihovih dosežkov.
Če je dosežek vezan na vrednost človeka, potem neuspeh popolnoma zamaje otrokovo osebnost, vrednost, to kako sebe dojema. Neuspeh je tako enak nevrednosti. Ni mi supelo, zato nisem vreden, nisem dobra oseba, nisem vreden ljubeni, nisem vreden življenja.
Bodite aktivni starši in ujemite vaše otroke, najdite besede, ki bodo izrazile, koliko vam pomenijo oni sami.
VPRAŠANJE IN ODGOVOR:
1. Postavljanje mej pri najstnikih?
Brez mej se počutimo brez varnosti. Za dober razvoj potrebujejo najstniki varne temelje, strukturo.
Pri postavljanju mej je pomembno, da sta starša pri tem enotna, da se o tem pogovorita preden gresta do najstnika in tako v dialog stopita kot trdna starševska enota. To najstniku, da občutek trdnosti in varnosti.
Vprašanja lahko pošljete na email: tukajsem.zate@gmail.com, ali pa preko spletne strani www.psihoterapijatasa.com. Odgovori ali pa tema bo obravnava v naslednjem članku. Oseba bo ostala anonimna.
Vse dobro.
Mag. Taša Cucek
