Partnerski odnosi

A se še spomnita kaj vaju je pritegnilo v odnos? Kaj ste spoštovali, cenili pri vašemu partnerju? Kaj se je z vami dogajalo takrat? Telo je vedelo, da je ta tisti pravi, prava. Sledili ste tem notranjim občutkom, tvegali in zaupali, da bo to tisto pravo, pravi odnos.

Nato pa se lahko vse obrne. Ravno tisto, kar vas je na začetku privlačilo, vas sedaj odbija in gre na živce.

Ne morete najti več poti nazaj, k tistemu začetku, k tistemu kar vas je pripeljalo v ta odnos z vašo ljubljeno osebo.

Kaj se dogaja med dvema partnerjema, ko pogosto prihaja do konfliktov in obotoževanj? Kako prekiniti ta boleč krog, ki se je oblikoval in nato utrdil med vama?

Konflikt je pogosto obrambni mehanizem, ki preprečuje, da bi se partnerja povezala in bila drug ob drugem ranljiva. Tako, se izogneta globokim, intinmnim občutjem strahu, žalosti ali pa osamljenosti.

Lahko se zgodi še posebej takrat, ko je bilo v domači družini to nekaj vsakdanjega, da se je burno in glasno govorilo.

Najti sočutje do sebe, do svoje ranljivosti, nemoči, občutljivosti, je lahko korak do večje povezanosti s partnerjem, sprejemanje samega sebe in tako lažje razumevanje osebe, ki je poleg vas.

Vienna Pharaon pravi, da: “Potrebujemo ljudi, ki bodo odprli naše rane. To je edini način, da jih ozdravimo. Ne moremo se zaceliti z “IZOGIBANJEM”. Celimo se tako, da gremo skozi bolečino, z odpiranjem, z učenjem, z doživljanjem bolečine…”

Konflikt je tako priložnost za poglobitev odnosa, priložnost za sočutje, najprej do sebe, nato pa še do partnerja.

V odnosu s partnerjem nam je ponujena priložnost za razrešitev bolečine, ki je bila lahko povzročena v preteklosti.

Želim vam veliko trenutkov, ko boste uspešno ohranjali ravnotežje v dvoje!

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1.

Zdrave meje so fleksibilne meje, to pomeni, da se starši z otroki pogovorijo, ne kar apriori rečejo ne. Je možna debata, otrok je slišan.

Meje so za zdrav razvoj otrok nujno potrebne. Dobro je vedeti, da sama meja ni dovolj, če starš za otroka ni čustveno na voljo. Torej reče ne in to je konec debate. Otrok se tako počuti nemočnega, nevrednega. Na tak način se lahko začne oblikovati slaba smopodoba. Počuti se neslišanega. To lahko deluje na kratki rok, otrok se bo prilagodil, vendar nekje se bodo začela nalagati slaba prepričanja o lastni nevrednosti. Morda se bo začel zapirati vase, postajati pasiven, se zapirati v svojo sobo ali pa obratno bo otrok postajal agresiven, uporen, neprilagojen.

Dobro je, da stvari s katerimi vaši otroci pridejo do vas vzamete resno. Otroci želijo od vas namreč dobiti napotke, vaša prepričanja, vrednote…

Samozavest, kako najti pot do stabilne notranje samopodobe? Kdaj pravzaprav smo samozavestni? V slovarju SSKJ je definicija besede samozavesten (samozavest)opisana takole: samozavest je prepričanost o svoji sposobnosti, znanju. Če pogledamo malo bolj podrobno lahko vidimo, da gre v resnici bolj za pomen besede prepričanost oz vero v nas same. Moč je v nas, tudi če nam tega niso položili v zibelko in se moramo tako bolj truditi, da do tega pridemo. To ne pomeni, da to ni mogoče. Če si to res želimo, lahko spremenimo.

Sami lahko začnemo verovati vase, v svoje sposobnosti, znanje in vrednost. Da smo vredni biti tukaj na tem svetu, samo ker smo, ker smo se rodili. Nič nam ni treba narediti, da bi si to zaslužili.

Začnite posvečati pozornost sebi
Naredite pregled, na katerem mestu ste na svojem listu prioritet?
Katere stvari počnete izključno samo zase? Si vzamete čas zase in za stvari v katerih uživate?
Ste sami sebi vredni?
Se imate radi? – napišite, kaj na sebi cenite, kaj vam je všeč.