Kako biti otroku v oporo?

Kako vzgajati otroke, na način, da ste jim starši v oporo?

Danes se veliko govori o sočutnem starševstvu in o tem kako je treba otroke razumeti, ko so v stiski. Stiska je namreč simptom in je tam kot opozorilo, da se z otrokom nekaj dogaja.

Mogoče se vprašate, kaj to pravzaprav pomeni, sočutno starševstvo? Mogoče se vam porodi ob tem jeza, ker vam to daje občutek, da je potem treba otrokom vse dovoliti, da to pomeni vzgajati brez mej, itd…

Verjamem, da ni enostavno narediti preobrata in začeti vzgajati drugače, še posebej takrat ne, ko se v nov način vzgoje ne verjame.

Še posebej se zatakne pri tem, da so starši sami bili vzgojeni v popolnoma drugačni vzgoji, ki je bila stroga in prav nič popustljiva. Mogoče je celo vključevala udarce… in mnogo odraslih lahko še danes slišimo, da verjamejo, da so si to zaslužili in da jim sedaj prav nič ne manjka, ker so to doživeli. V tem pogledu je sočutno starševstvo lahko razumljeno kot nekaj popustljivega oz mogoče celo nerazumnega.

Sprejemanje lastne preteklosti za lažje razumevanje doživljanja otrok…

Večina staršev je prepričanih, da je pretklost v preteklosti, da so z njo opravili in da res nima smisla tega pogrevati?

Zgodi pa se ravno to, da nam otroci začnejo prebujati stvari, ki so vam najbolj ranjive in o katerih odrasli ne želite razpravljati…

Prebujajo vam lahko vase strahove, npr. staršem se ni bilo dovoljeno jeziti, sedaj pa se njegov otrok pogosto jezi in staršu se to zdi nerazumljivo, še manj pa lahko to vidijo kot pozitivno. S tem se v vas prebudi krivica, ki je bila storjena, ko je bila vam odvzeta jeza. S tem imate ponovno priložnost poglobiti se v to, kaj za vas to pomeni. Ali lahko sprejmete jezo pri vašem otroku, čeprav vam tega ni nihče dovolil?

Zelo dobro je vedeti, da vam otroci dajo novo priložnost, da se soočite s stiskami iz vaših otroštev…kaj je za vas pomenila šola, prijateljstvo, ste komu pripadali, ste se počutili sprejete ali osamljene in izločene? Kje so bili takrat vaši starši, so si vzeli čas za vas, za vaše stiske? Kaj pomeni biti oče in kaj mama, ob vašem otroku?

Vse to se v vas nezavedno prebudi, ko vaš otrok noče v šolo, nima prijateljev, se težko vklopi v družbo, ima težave z matematiko ali angleščino, ravno tako kot nekoč njegov oče ali pa mama…

Otrokom lahko najbolj pomagate s tem, ko se vi sami podate na pot samodkrivanja…

Se vam to sliši smešno oziroma si mislite, kdo pa ima čas početi še to? Poleg službe, šole, obšolskih dejavnosti, vgoje otrok itd se mogoče res zdi, da ni časa, da bi se lahko posvečali sami sebi in si vzeli čas zase.

Ravno to, pa je izrednega pomena. S tem ko si vzamete čas zase, otroku pokažete, da je to pomembno in vredno. S tem ga naučite, da spoštuje sebe, svoje telo, da je ok razmišljati o tem kdo si.

…skupaj nam bo lažje začeti

Verjamem, da je težko začeti in še težje pri tem vztrajati, zato se bomo na novo pot zavestnega starševstva podali skupaj. To bomo storili tako, da bomo temu obratu posvetili več člankov, ki bodo govorili o tem, kako lahko stopimo na novo pot, kaj lahko storimo in kako sploh začeti kaj takega?

Velik korak je že to, da si tega želite in ste za to pripravljeni nekaj narediti, v to vložiti trud. Otroci vam bodo hvaležni. Čez čas boste mogoče ugotovili, da boste hvaležni tudi sami sebi, ker ste s tem največ naredili zase in si tako omogočili uživanje v odnosu z vašim čudovitim otrokom oziroma otroci.

Vse dobro vam želim!

V razmislek: Vzemite si pet minut časa zase in razmislite, kaj vam kot otroku pri vzgoji vaših staršev ni bilo všeč oz. česa kot starš danes v odnosu do svojih otrok ne bi želeli ponavljati in kaj bi želeli storiti bolje pri opravljanju te zahtevne naloge "starševstva".

Postavljanje podobnih vprašanj in vaši odgovori nanje so prvi korak k zavedanju in prenehanju ponavljanja "slabih" vzorcev, ki jih kot starši nezavedno prenašamo na svoje otroke in začetek sprememb, ki nas postopno vodijo k boljšemu razumevanju samega sebe ter posledično svojih otrok in njihovih stisk. Ko jih bomo razumeli, jih bo mogoče lažje reševati in ustvarjati srečno, spodbudno družinsko življenje tako za otroke kot za starše.

Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske terapije, po relacijskem družinskem modelu, Dr. Christiana Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora. Področja delovanja: delo s starši in otroki, igralna terapijo, kjer preko različnih tehnik pomagam otrokom, da pridejo v stik s seboj, delo z družinami, posamezniki, ki se znajdejo v težavah na področju motenj hranjenja, delo z mladostniki, itd.