Kako začeti z zavestnim starševstvom?
“Vzgajanje vaših otrok na zavesten način pomeni, da se obrne pozornost iz popravljanja otrok, na vas starše, na vaše delo, da začnete vzgajajti sami sebe… S tem boste dvignili sebe, na najvišjo možno raven zavestnosti.” (Dr. Shefali)
V prejšnjem članku smo razmišljali o tem kaj ta tema »Zavestno starševstvo« sploh pomeni.
...Kako se podati na to pot? Se splača začeti nekaj na novo?
Kako se podati na pot odkrivanja svoje lastne vzgoje in odnosa do svojih otrok? Do zavedanja prispemo, ko se pričnemo spraševati, ali v svojem odnosu in ravnanju do svojih otrok delujemo v duhu zavestnega starša, in v dobrobit otroka?
Če ugotovimo, da naši načini vzgoje ne delujejo, je smotrno premisliti, kaj bi se dalo spremeniti, kako k vzgoji pristopiti drugače.
...Kako začeti?
Najprej je dobro ozavestiti načine pri vaši vzgoji, kateri ne delujejo oziroma pri katerih opazite, da vas pustijo nemočne...
Pristopate k vzgoji avtomatično? To pomeni, da otroke vzgajate spontano in se o tem ne sprašujete, zakaj naredite tako in ne drugače?
Je vzgoja nekaj, kar se prenaša iz generacije v generacijo? Ste se kdaj zasačili in pomislili, da ste nekaj naredili ali rekli tako kot je nekoč vaša mama ali pa vaš oče vam? Je to prebudilo mogoče spomin iz otroštva, najstništva, ko ste si obljubili, da ne boste nikoli taki kot je bila vaša mama/oče...
…Najprej se morate zavedati...
Na kakšen našin vzgajate, ali se prenašajo stari vzorci, kako pristopate k vzgoji.
zavestno starševstvo vam bo osvetlilo predvsem vašo vzgojo, ki ste je bili deležni in kako se počutite vi ob tem ko pomislite na vaše starše…
Mogoče se boste vprašali, zavedati se česa? Kaj sploh pomeni zavedati se in kako bi lahko ta beseda imela vlogo pri vzgoji… Na prvi pogled se lahko zdi, da vzgoja enostavno je in nima smisla zgubljati besed kakšna oz se o tem začeti spraševati.
Če še niste, a želite postati zavesten starš in vzgoji svojih otrok posvečati več pozornosti, potem se vprašajte:
Na kakšen način komuniciram s svojimi otroki?
Kakšne BESEDE, ENERGIJO in TON uporabljam, ko se z njimi pogovarjam?
Ko se pogovarjate s svojim otrokom, kontrolirate svojega otroka ali se z njim poskušate povezati, ga razumeti, se zanimati za njegova doživljanja?
Za lažje razumevanje, primeri stavkov, ki izražajo kontrolo:
Takoj pospravi!
Poslušaj me!
1000 krat sem ti že rekla…
ne sprašuj zakaj, samo naredi kar ti pravim!
Če se z otrokom najprej povežete in jim šele na to poveste, kaj morajo narediti, bo s tem otrok dobil občutek, da je slišan in da njegov glas šteje…
Stavki, ki so empatični in ljubeči:
Vidim lahko, da si utrujen/a…
Razumem, da se tako počutiš…
Povej mi, kaj se dogaja?
Takrat, ko starši uporabljate kratke stavke, polne navodil in ukazov, se otrok avtomatično upre in tako ne sodeluje na način, ki ga vi starši pričakujete.
Torej: zelo pomembno je, kako pristopite do vašega otroka.
Že malenkosti lahko naredijo veliko spremembo...
TRENUTKI V KATERIH LAHKO OTROKA »PODPRETE« ALI PA »ZLOMITE«
Dr. Shefali nam v knjigi »Zavestni starš« navede zelo lep primer, kako pomemben je odziv starša na nek dogodek...
In sicer, zgodba gre takole... Nekega jutra, je deklica zbudila svojo mamo in ji vsa navdušena povedala za obisk zobne vile. Hčerka je mami rekla, nj pogleda pod vzglavnik, ker ji zobna vila tam nekaj pustila. Pod blazino je bila polovica dolarja, ker je drugo polovico zobna vila dala pod vzglavnik očetu.
Deklica ni razmišljala o vrednosti denarja ali o tem, ali bo na mamo naredila vtis, s tem ko bo delila dolar. Prav tako je ni skrbelo, da bi starša zbudila prezgodaj. Deklica je bila enostavno čudovit, ustvarjalen otrok, ki je srečno izražala svojo radodarnost. Radostna je bila ob misli, da je zobna vila enkrat za spremembo obiskala njene starše in jih obdarovala. Težko je čakala jutro, ko bo lahko videla svoja starša, kako sta presenečena in tako je že zelo zgodaj stekla v njuno sobo.
Mama se je v tistem trenutku zavedla, da je v situaciji, kjer se lahko na otrokovo dejanje odzove na dva različna načina.
Kot starši ste večkrat postavljeni pred možnost, kjer se lahko na otroka odzovete, kot na resnično osebo, ki ima velik razpon čustvovanja, upanja, strahov, domišljije, itd.
Pogosto pa se zgodi, da se starši ujamete v svoje obveznosti in v takih trenutkih prevlada potreba po naučiti otroka o vrednosti nečesa, in se tako spregleda njegovo bistvo, njega samega. V tem primeru o vrednosti denarja oziroma o tem, da je strgan denar brez vrednosti.
Zgodba nam prikaže, kako se lahko v nekem vsakdanjem trenutku, kot starši odločate ali boste svojega otroka skrbno negovali ali pa zaznamovali, ga »zlomili«.
Dekličino željo, ko je dobljeni denar strgala na pol zato, da sta oba starša dobila enako, lahko vidimo kot tratenje denarja. Prostor, kjer je nujno potrebno otroka naučiti o vrednosti denarja in o tem, da denar ne raste na drevesu...
Lahko se gre še korak dalje in otroka kaznuje za njegovo dejanje. To bi bil primer, kako otroka »zlomimo«.
Kot zavestni starši bi ravnali lahko tako…
Isto situacijo pogledamo z druge strani in vidimo tam deklico, ki je ljubeča, radodarna in skrbna. Svoje veselje je želela deliti s svojimi straši, le-ti pa so se na njeno ravnanje odzvali z odobravanjem, veseljem in ji izkazali zadovoljstvo. Na tak način negujemo otrokove pozitivne kvalitete, poleg tega pa otrok s tem dobi občutek vrednosti, ljubljenosti in potrditve.
Tak otrok bo v svet vstopal samozavestno, ponosno in pogumno.
Z vprašanji se lahko obrnete na mail: tukajsem.zate@gmail.com
Želim vam vse dobro.
Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske terapije, po relacijskem družinskem modelu, Dr. Christiana Gostečnika na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora. Področja delovanja: delo s starši in otroki, igralna terapijo, kjer preko različnih tehnik pomagam otrokom, da pridejo v stik s seboj, delo z družinami, posamezniki, ki se znajdejo v težavah na področju motenj hranjenja, delo z mladostniki, itd. Foto: Polona Makovec.
