Alkohol lepilo družine?

 

Se vam naslov čudno sliši? Se sprašujete kako je lahko alkohol lepilo družine oz. zakonskega odnosa?

Na prvi pogled je res skoraj neverjetno, da bi lahko družino skupaj držal alkohol, ko pa si želimo, da bi nas skupaj držalo veselje, zadovoljstvo, ljubezen, srečni trenutki preživeti v krogu družine.

Včasih pa se zgodi, da ni vse tako kot bi moralo biti in nam družina ne predstavlja varnega zatočišča ampak kraj, kjer je polno strahu in groze. Kjer nikoli ne vemo kaj se bo zgodilo, ali bo varno?
V družinah, kjer je prisoten alkohol je pristono veliko sramu, nemoči, groze in žalosti.
Večina ljudi alkohola ne jemlje kot nekaj slabega, saj je v družbi sprejet kot nekaj normalnega. Alkohol je sprejet tudi med mladimi, saj je sredstvo s katerim se sprostijo in pozabijo na svoje težave. Pa je to dobro? Bo to pripeljalo do zdravih mladih odraslih, ki vedo kako se spoprijeti s različnimi težavami, ki jim bodo prišle na proti?

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da mladim kažemo kaj je prav in kaj ne, z našim vedenjem.
S tem, kako smo mi z alkoholom. Ga potrebujemo, da se imamo lepo? Ga pijemo vsak dan in nimamo mej? Moramo biti mrtvo pijani, da imamo občutek, da je bila zabava dobra? Ali se lahko sprostimo in uživamo v pogovoru z drugimi tudi takrat, ko v naših rokah ni kozarca z vinom ali pivom?

Torej, če mladostniki pijejo, se moramo ozreti k njihovim staršem. Težave pri mladostnikih vedno kažejo, da se je prekinil ali ošibil stik med starši in otroci. Otroci nam na tak način sporočajo, da si želijo pozornosti staršev. Želijo vedeti:
- me imate še radi?
- sem še del vaše družine?
- se bom lahko vrnil k vam, ko mi bo hudo?
- boste tam zame tudi takrat, ko bom naredil     napako?
- če ti (starš) lahko piješ, zakaj jaz ne smem?
- zakaj moje pitje ni sprejemljivo, če ti lahko?
Večinoma se ne zavedamo, da se odnos do alkohola prenaša iz generacije v generacijo in nekdo, ki je odraščal v družini z alkoholom, bo ta čutenja groze, sramu in strahu prenesel naprej na svoje otroke. Lahko ne bo pil on sam, bo pa verjetno imel partnerja, ki ima težave z alkoholom. Skupaj se bosta vrtela v krogu zlorabe, kjer se bo vse vrtelo okrog alkohola in o tem, kdaj je pil, koliko je spil, o krivdi žene..
Verjetno ste že kdaj slišali koga reči, da pije zaradi svoje žene, ker ni naredila tistega kar si je želel. Tako se partnerja ujameta v dinamiko, ki jo poganja krivda in sram. Alkoholika je strah, da bo spoznal, da je sam, žena pa ostaja v odnosu, ker jo je sram in ker se čuti odgovorno za to, da njen mož pije.

Iz tega začaranega kroga pelje ven odločitev, da bomo nekaj naredili drugače. Želja po spremembi nas samih.
Spoznanje, da smo odgovorni samo za svoja dejanja in besede. To pa lahko naredimo tako, da se začnemo spraševat o stvareh, ki so nam neprijetne in včasih boleče. Pot skozi boleče spomine nas vodi do življenja, ki ga je vredno živeti.

 

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Je za vključitev v terapijo res potrebno iti v paru?
Za vključitev v terapevtsko obravnavo ni potrebno, da se vedno vključita zakonca. V terapevtski proces se lahko vključi tudi samo posameznik in tako dela na sebi. Če je možno, da se vključita oba je seveda zelo dobro, saj se začne delati na skupni dinamiki, ki jo parnerja imata. Toda marsikaj se lahko naredi tudi tako, da se posameznik začne spraševati sam, kdo je, iz kje prihaja in začne ozaveščati svoja čustva, doživljanja.

2. Je žena res lahko kriva, da mož pije?
Ne, žena ni odgovorna za pitje moža. Oba sta dve odrasli osebi, ki sta odgovorni za svoje vedenje. Za svoje pitje oz. alkoholizem je vedno odgovoren zasvojeni sam. Samo on lahko prevzame odgovornost za svoja dejanja in preneha piti, s tem ko ozavesti svojo zgodovino, in kaj zanj alkohol predstavlja?

 

Vprašanja lahko pošljete na email: tukajsem.zate@gmail.com.

 

Želim vam vse dobro in obilo pristnih trenutkov preživetih v družbi ljudi, ki vam veliko pomenijo.

 

#Burja marec 2016